ECB je v portugalsko Sintro sklicala izredni forum o makroekonomski stabilizaciji v razmerah povišane inflacije, ločen od rednega letnega srečanja, predvidenega za konec junija. Po poročanju Il Sole 24 Ore bo predsednica ECB Christine Lagarde spregovorila v torek, v sredo pa bodo skupaj nastopili še predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell, guverner Bank of England Andrew Bailey in guverner japonske centralne banke Kazuo Ueda.
Skupni nastop štirih najpomembnejših centralnih bankirjev sveta manj kot mesec po izbruhu vojne v Iranu je sam po sebi signal. ECB, Fed, Bank of England in japonska centralna banka so prejšnji teden vse štiri pustile obrestne mere nespremenjene, a nobena od njih ni ponudila jasne usmeritve, kaj sledi. Forum v Sintri je zato prva priložnost, da trgi slišijo kaj več od previdnih formulacij prejšnjega tedna.
Forum se začenja na dan, ko je predsednik ZDA Donald Trump Iranu postavil 48-urni ultimat za odprtje Hormuške ožine, Teheran pa je odgovoril, da bo pod takimi grožnjami ožino zaprl v celoti. Brent je danes dopoldne presegel 99 dolarjev za sod. Kadarkoli bodo Lagarde, Powell, Bailey ali Ueda v naslednjih dneh stopili za govorniški pult, bodo govorili v senci dogodkov, nad katerimi nimajo nadzora.
Za trge se zdaj vse vrti okoli vprašanja, ali se zahodne centralne banke pripravljajo na zvišanje obrestnih mer za zajezitev inflacije ali pa bodo raje počakale in tvegale, da se cenovni pritiski zakoreninijo. Zapisnik Bank of England od prejšnjega tedna je že nakazal, da nekateri člani odbora tehtajo, ali ne bi bilo namesto znižanja ustrezneje razmišljati o “daljšem zadržanju ali celo o zvišanju”. Znotraj Feda je razkol najgloblji v zadnjih letih, saj sedem od devetnajstih članov odbora za odprti trg ne pričakuje nobenega znižanja obrestnih mer v letu 2026. Zadnjikrat, ko so se centralni bankirji soočili s primerljivo dilemo, leta 2022 ob začetku ruske invazije na Ukrajino, je sledil najhitrejši cikel zviševanja obrestnih mer v štirih desetletjih.
