Raziskovalni center ABI Lab, ki deluje v okviru italijanskega bančnega združenja ABI, je na forumu v Milanu predstavil letno poročilo o stanju tehnoloških naložb v bančnem sektorju. Anketa, ki zajema vzorec bank z okrog 89 odstotki vseh zaposlenih v sektorju, je pokazala, da je umetna inteligenca za približno 80 odstotkov anketiranih bank najpomembnejše naložbeno področje v letu 2026. Skoraj vse anketirane banke so za letos napovedale enak ali višji proračun za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo kot lani. Po poročanju agencije Teleborsa je generalni direktor ABI Marco Elio Rottigni dejal, da konkurenčno okolje, regulativni okvir in tehnološki razvoj zahtevajo neprestano prilagajanje.
Poleg umetne inteligence so italijanske banke med prednostne naložbe uvrstile kibernetsko varnost in operativno odpornost, kar je neposredno povezano z uredbo DORA, ki v celotni Evropski uniji velja od januarja 2025. Sledijo posodobitev osrednjih bančnih sistemov, upravljanje podatkov, digitalno pridobivanje strank in razvoj mobilnega bančništva. Na raziskovalni strani banke preučujejo tudi možnosti tehnologije veriženja blokov in sodelovanje s fintehnološkimi podjetji.
NLB, Nova KBM, SKB in preostale banke v Sloveniji delujejo v istem regulativnem okolju kot italijanske in se soočajo z enakimi pritiski fintehnoloških podjetij. Lanski podatki ECB o digitalizaciji bančništva v evrskem območju so pokazali, da manjše države pogosto zaostajajo za velikimi trgi pri obsegu naložb v umetno inteligenco, čeprav so po deležu mobilnega bančništva med uporabniki primerljive ali celo pred njimi. Vprašanje za slovenske banke ni, ali bodo vlagale v umetno inteligenco, temveč ali bodo to storile dovolj hitro, da ne izgubijo koraka z italijanskimi in avstrijskimi konkurenti, ki delujejo na istem trgu.
