V prvem četrtletju 2025 je bila stopnja prostih delovnih mest v evrskem območju 2,4 odstotka, kar je nekoliko manj kot v zadnjem četrtletju 2024 (2,5 %) in občutno manj kot v enakem obdobju lani (2,9 %). Po podatkih Eurostata je bila v celotni Evropski uniji stopnja 2,2 odstotka, kar pomeni padec glede na prejšnje četrtletje (2,3 %) in prvo četrtletje 2024 (2,6 %).
V evrskem območju je bila stopnja prostih delovnih mest v industriji in gradbeništvu 2,1 %, v storitvah pa 2,7 %. V EU so bile te vrednosti nekoliko nižje: 1,9 % v industriji in gradbeništvu ter 2,5 % v storitvah.
Najvišje stopnje prostih delovnih mest so bile zabeležene v naslednjih dejavnostih:
- Administrativne in podporne storitve, vključno z agencijami za začasno zaposlovanje (3,9 % v evrskem območju, 3,7 % v EU)
- Nastanitvene in gostinske storitve (3,4 % v evrskem območju, 3,3 % v EU)
- Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (3,3 % v evrskem območju, 3,1 % v EU)
- Gradbeništvo (3,1 % v evrskem območju, 2,8 % v EU)
- Informacijske in komunikacijske dejavnosti (2,7 % v evrskem območju, 2,5 % v EU)
Razlike med državami članicami
Med državami članicami so bile najvišje stopnje prostih delovnih mest v prvem četrtletju 2025 na Nizozemskem (4,2 %) in v Belgiji (4,1 %), sledila je Avstrija s 3,6 %. Najnižje stopnje so bile v Romuniji (0,6 %), na Poljskem (0,8 %) ter v Bolgariji in Španiji (0,9 %).
V primerjavi z enakim obdobjem lani se je stopnja prostih delovnih mest povečala v petih državah, ostala nespremenjena v dveh in upadla v dvajsetih. Največje povečanje je bilo v Litvi (+0,2 odstotne točke), sledile so Bolgarija, Danska, Irska in Portugalska (+0,1 odstotne točke). Največji padec so zabeležile Grčija in Avstrija (obe -0,9 odstotne točke), sledili sta Nemčija in Švedska (obe -0,8 odstotne točke).
Slovenija: več povpraševanja, a manj zasedenih delovnih mest
V Sloveniji je bilo v prvem četrtletju 2025 na voljo približno 18.700 prostih delovnih mest, kar je 4,8 odstotka več kot v zadnjem četrtletju lani, a v primerjavi z lanskim letom to pomeni 8,4-odstotni padec. Stopnja prostih delovnih mest se je rahlo zvišala na 2,3 odstotka, kar je tik pod povprečjem evrskega območja in EU.
Največ prostih delovnih mest je bilo v predelovalnih dejavnostih (skoraj 3900), sledilo je gradbeništvo (okoli 2800), več povpraševanja je bilo tudi v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih. Najvišja stopnja prostih delovnih mest je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (4,9 %), sledila sta gostinstvo (4,4 %) in gradbeništvo (4,2 %).
Število zasedenih delovnih mest v Sloveniji sicer upada že od začetka lanskega leta; v prvem četrtletju 2025 je bilo zasedenih 797.800 delovnih mest, kar je približno 10.100 manj kot leto prej, največji upad pa je bil v predelovalnih dejavnostih.
Znižanje stopnje prostih delovnih mest v Sloveniji in EU nakazuje na nekoliko manjšo ponudbo prostih delovnih mest, a povpraševanje po delovni sili ostaja visoko predvsem v gradbeništvu, gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih.
