V evrskem območju se je v primerjavi z decembrom storitvena proizvodnja januarja 2026 povečala za 1,2 odstotka, v EU pa za 0,6 odstotka, kažejo prvi podatki Eurostata. V decembru je bila rast v evrskem območju ničelna, v EU pa 0,4 odstotka. Januarski skok je torej presenetljiv glede na predhodni mesec.
Medletno, torej v primerjavi z januarjem 2025, se je storitvena proizvodnja povečala za 1,5 odstotka v evrskem območju in za 1,4 odstotka v EU.
Informacijske storitve vodijo, gostinstvo pada
Mesečna slika po panogah je zgovorna. Največjo rast je zabeležil sektor informacij in komunikacij, kar 4,3 odstotka v evrskem območju in 3,4 odstotka v EU. Sledita transport in skladiščenje z 1,1 odstotka rasti ter nepremičninska dejavnost z 0,4 odstotka.
Na drugi strani so storitve nastanitve in gostinstva upadle za 0,7 odstotka, tako v evrskem območju kot v EU. Administrativne in podporne storitve so se zmanjšale za 0,5 odstotka oziroma 0,4 odstotka.
Medletni podatki kažejo podoben vzorec. Informacijske in komunikacijske storitve so zrasle za 6,6 odstotka v evrskem območju, medtem ko so gostinske storitve in administracija edine panoge v rdečih številkah.
Estonija, Grčija in Slovenija na vrhu
Med državami članicami, za katere so podatki na voljo, je najvišjo mesečno rast zabeležila Estonija z 22,1 odstotka, sledita Grčija s 4,9 odstotka in Nemčija z 2,9 odstotka. Na dnu so Romunija z minus 10,6 odstotka, Danska z minus 5,2 odstotka in Poljska z minus 5,1 odstotka.
Medletno je Estonija prav tako na vrhu z 20,0 odstotki, za njo sta Grčija s 7,6 odstotka in Slovenija s 5,2 odstotka. Največji upad so zabeležile Romunija z minus 5,8 odstotka, Madžarska z minus 5,3 odstotka in Luksemburg z minus 2,2 odstotka.
Slovenska storitvena proizvodnja je januarja ostala na ravni decembra, brez mesečne rasti, toda medletna rast 5,2 odstotka jo uvršča med najuspešnejše v Uniji. Vprašanje je, ali gre za strukturno moč storitvenega sektorja ali za statistični odboj po šibkem začetku leta 2025.
En odgovor
Cene grejo v nebo, plače pa zaostajajo.