V ponedeljek so se borzni indeksi na Wall Streetu močno znižali, saj se vlagatelji bojijo trgovinske vojne. Padec sledi potezi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je uvedel 25-odstotne carine za Kanado in Mehiko.
Dow Jones indeks je padel za 1,48 odstotka na 43.191 točk, S&P 500 za 1,76 odstotka na 5.849 točk, medtem ko je Nasdaq indeks strmoglavil za 2,64 odstotka na 18.350 točk.
Velik padec indeksov, piše Hina, je posledica Trumpove odločitve o uvedbi 25-odstotnih carin na uvoz iz Kanade in Mehike, ki sta največja trgovinska partnerja ZDA.
Trump je že sredi januarja nameraval uvesti te carine, vendar jih je za mesec dni preložil, da bi sosednjima državama dal čas za sprejetje ukrepov proti preprodaji drog in nezakonitim migracijam.
“Trg je upal na dogovor v zadnjem trenutku, a tokrat do tega ni prišlo. Carine so v veljavi in s tem se moramo soočiti. Nova realnost se mora zdaj odraziti na trgu, številke pa bodo slabe,” pojasnjuje Jamie Cox, partner pri Harris Financial Group.
Vlagatelji se bojijo trgovinske vojne, saj je Kanada že zagrozila z ustavitvijo dobave električne energije in drugimi ukrepi, kar bi lahko negativno vplivalo na gospodarstvo.
Ocenjuje se, da bi lahko ta ukrep ponovno sprožil rast inflacije, ki je še vedno visoka, kar bi onemogočilo nadaljnje zniževanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed).
Po drugi strani vlagatelji upajo, da bi lahko Fed kmalu nadaljeval cikel zniževanja obrestnih mer, saj nedavni podatki kažejo, da se rast ameriškega gospodarstva upočasnjuje.
Tudi na večini azijskih borz so se v torek cene delnic znižale, saj je Washington poleg carin na uvoz iz Kanade in Mehike povišal tudi carine na kitajske izdelke.
MSCI indeks azijskih delnic je bil ob 7. uri za 0,3 odstotka v minusu.
Preberite več:
Japonski indeks Nikkei je padel za 1,3 odstotka, cene delnic v Južni Koreji, Hongkongu in Avstraliji pa za med 0,1 odstotka in 0,6 odstotka. V Šanghaju so se cene delnic rahlo zvišale.
Kitajska je napovedala povračilne carine na ameriške kmetijske in prehrambne izdelke v višini 10–15 odstotkov. Poleg tega namerava omejiti izvoz in naložbe za 25 ameriških podjetij.
