Prenos 5.000 evrov iz Črne gore v Evropsko unijo danes stane manj kot pet evrov. Še lani je isti znesek stal 45 evrov, kar je črnogorska podjetja uvrščalo med najdražje plačnike v regiji. Tretja izdaja poročila Svetovne banke o stroških čezmejnih poslovnih plačil na zahodnem Balkanu, objavljena februarja 2026, dokumentira, kako hitro se lahko spremenijo stroški čezmejnega poslovanja.
Še pred letom dni je bila slika povsem drugačna. V poročilu Svetovne banke, objavljenem avgusta 2025, je imela Črna gora daleč najvišje stroške med šestimi zahodnobalkanskimi gospodarstvi. Nakazilo 5.000 evrov iz Črne gore v EU je v povprečju stalo 0,90 odstotka vrednosti transakcije, pri nakazilih 20.000 evrov pa 0,68 odstotka. Za primerjavo: Kosovo, ki je tedaj imelo najnižje stroške v regiji, je za enak prenos plačevalo le 0,38 odstotka oziroma 0,18 odstotka. Najdražji koridor na celotnem zahodnem Balkanu je bil prenos iz Črne gore v Severno Makedonijo, kjer so provizije za 5.000 evrov dosegle 1,40 odstotka.
| STROŠKI ČEZMEJNIH B2B PLAČIL NA ZAHODNEM BALKANU IN V EU | ||||
|---|---|---|---|---|
| Smer nakazila | Prenos 5.000 EUR | Strošek (EUR) | Prenos 20.000 EUR | Strošek (EUR) |
| Znotraj EU | 0,01 % | 0,50 | 0,01 % | 2,00 |
| Znotraj zahodnega Balkana | 0,58 % | 29,00 | 0,38 % | 76,00 |
| Iz zahodnega Balkana v EU | 0,58 % | 29,00 | 0,38 % | 76,00 |
| Iz EU na zahodni Balkan | 0,67 % | 33,50 | 0,31 % | 62,00 |
| Razmerje ZB / EU | 58x | 38x | ||
| Lider.si *podatki za Q3 2024, pred operativnim vstopom v SEPA | Vir: Svetovna banka | ||||
Vstop v enotno območje plačil v evrih (SEPA) je to sliko korenito spremenil. Po februarskem poročilu Svetovne banke stroški prenosa iz Črne gore v EU za znesek 5.000 evrov zdaj znašajo le okoli 0,04 do 0,05 odstotka vrednosti transakcije, pri nakazilih 20.000 evrov pa padejo pod 0,01 odstotka. To je raven, primerljiva z najučinkovitejšimi trgi znotraj EU. Enako velja za nakazila iz EU v Črno goro: za 5.000 evrov stanejo približno 0,05 odstotka ali manj, pri višjih zneskih pa se stroški približajo ničli.
Črna gora se je v dobrem letu preselila z zadnjega na prvo mesto v regiji. Novembra 2024 je kot prva zahodnobalkanska država vstopila v geografsko območje plačilnih shem SEPA, oktobra 2025 pa so črnogorske banke začele operativno izvajati SEPA transakcije. Kot je na slovesnosti ob prvem SEPA nakazilu dejala guvernerka Centralne banke Črne gore Irena Radović, črnogorska podjetja in državljani zdaj pošiljajo in prejemajo plačila v evrih v 40 evropskih držav pod enakimi pogoji kot v državah članicah EU.
Regija se glede SEPA giblje v dveh hitrostih. Albanija se je pridružila skupaj s Črno goro novembra 2024, Severna Makedonija marca 2025, Srbija pa maja istega leta, pri čemer bo polna operativna pripravljenost srbskih bank predvidoma dosežena maja 2026. Bosna in Hercegovina ter Kosovo za zdaj ostajata zunaj sistema. Bosna regulatornega usklajevanja še ni dokončala, Kosovo pa je decembra 2024 oddalo predhodno vlogo.
| ČRNA GORA: STROŠKI ČEZMEJNIH PLAČIL PRED IN PO VSTOPU V SEPA | |||
|---|---|---|---|
| Koridor | Pred SEPA (2024) | Po SEPA (2025) | Sprememba |
| Prenos 5.000 EUR | |||
| Črna gora → EU | 0,90 % (45 EUR) | 0,04 % (2 EUR) | −96 % |
| EU → Črna gora | 0,67 % (34 EUR) | 0,05 % (2,50 EUR) | −93 % |
| Prenos 20.000 EUR | |||
| Črna gora → EU | 0,68 % (136 EUR) | < 0,01 % (< 2 EUR) | −99 % |
| EU → Črna gora | 0,31 % (62 EUR) | ~ 0 % (~ 0 EUR) | −100 % |
| Lider.si *pred SEPA: podatki za Q3 2024; po SEPA: podatki za 2025 | Vir: Svetovna banka | |||
Poročilo Svetovne banke beleži tudi občuten napredek pri hitrosti poravnave. Delež plačil iz EU na zahodni Balkan, ki se poravnajo v 24 urah, je s šestih odstotkov leta 2024 poskočil na 63 odstotkov leta 2025. V obratni smeri, torej iz zahodnega Balkana proti EU, je napredek še izrazitejši.
Kaj to pomeni v praksi, je oktobra 2025 na investicijskem forumu EU in zahodnega Balkana v Tirani ponazorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen: prenos iz Bruslja v Tirano je pred vstopom v SEPA trajal tri do štiri dni in stal 80 evrov, po vstopu pa se je izvedel v minutah in brez stroškov. Za slovenska podjetja, ki poslujejo z zahodnobalkanskimi partnerji, to pomeni nižje transakcijske stroške in hitrejše denarne tokove, zlasti pri poslovanju s Črno goro, Albanijo in Severno Makedonijo.
A za tiste, ki še niso v SEPA, se vrzel le še širi. Znotraj zahodnega Balkana so povprečni stroški prenosa 5.000 evrov leta 2024 znašali 0,58 odstotka, kar je skoraj 60-krat več kot znotraj EU, kjer je povprečni strošek le 0,01 odstotka. Pri zneskih 20.000 evrov je razmerje podobno: 0,38 odstotka na zahodnem Balkanu proti 0,01 odstotka v EU. Ta vrzel se za Bosno in Hercegovino ter Kosovo brez vstopa v SEPA ne bo zaprla.
| ČLANSTVO V SEPA NA ZAHODNEM BALKANU, FEBRUAR 2026 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Država | Vstop v SEPA | Operativno od | Strošek 5.000 EUR → EU* | Status |
| Črna gora | november 2024 | oktober 2025 | 0,04 % | aktivno |
| Albanija | november 2024 | oktober 2025 | n. p. | aktivno |
| Severna Makedonija | marec 2025 | oktober 2025 | n. p. | aktivno |
| Srbija | maj 2025 | predv. maj 2026 | n. p. | v pripravi |
| Kosovo | — | — | 0,38 %** | zunaj SEPA |
| Bosna in Hercegovina | — | — | n. p. | zunaj SEPA |
| Lider.si *po SEPA; **pred SEPA, Q3 2024; n. p. = ni podatka za posamezno državo | Vir: Svetovna banka, EPC | ||||
Svetovna banka ocenjuje, da bi vstop vseh šestih zahodnobalkanskih gospodarstev v SEPA letno prihranil do 500 milijonov evrov pri nakazilih in okoli 250 milijonov evrov pri izvoznih stroških. Do takrat ostaja zahodni Balkan razcepljen na dva plačilna svetova: enega, ki se vse bolj zliva z enotnim evropskim trgom, in drugega, kjer prenos denarja čez mejo še vedno stane deset- do sedemnajstkrat več kot v EU.
