Izjemna rast stroškov dela v zadnjih mesecih postaja eno osrednjih tveganj za slovensko gospodarstvo. Upravni odbor Gospodarska zbornica Slovenije je na izredni seji obravnaval razmere, ki jih po njihovih ocenah zaznamujejo vse večji pritiski države, nepredvidljivo poslovno okolje in neposredna ogroženost delovnih mest. Po izračunih analitske službe GZS je zaradi dviga stroškov dela izpostavljenih približno 16.000 podjetij in več kot 66.000 delovnih mest.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal opozarja, da so se stroški dela za zaposlenega z minimalno plačo v zgolj pol leta povečali za več kot petino. Stroški dela v dodani vrednosti na zaposlenega so po njenih besedah dosegli najvišjo raven doslej. Čeprav je vlada v mandatu sprejela tudi nekatere koristne ukrepe, je gospodarstvu hkrati naložila dodatne obremenitve, ki niso bile predvidene in ki vnašajo negotovost v poslovne odločitve podjetij.
Podjetja se na razmere že odzivajo
V številnih panogah se zmanjšujejo investicije, kjer je mogoče, se zvišujejo cene izdelkov in storitev, vse več podjetij pa razmišlja o krčenju obsega poslovanja, selitvi dejavnosti v tujino ali celo zaprtju. Po oceni GZS so posebej ranljiva podjetja, kjer je dodana vrednost nižja od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo, ki znašajo okoli 29 tisoč evrov na leto.
V GZS ob tem poudarjajo, da razprava o plačah ne more potekati ločeno od produktivnosti. Vsi si želijo višjih plač, vendar po njihovem mnenju do tega ne vodijo administrativni posegi in kratkoročne rešitve. Opozarjajo, da splošno zviševanje plač brez ustrezne rasti produktivnosti pomeni tveganje za konkurenčnost in dolgoročno tudi za delovna mesta.
Kot odgovor na razmere je upravni odbor GZS vladi predlagal sedem ukrepov. Med kratkoročnimi izpostavljajo subvencije za dejavnosti, kjer minimalna plača predstavlja velik delež stroškov, povečanje nepovratnih sredstev za digitalizacijo in avtomatizacijo ter razbremenitev stroškov dela z nižjimi socialnimi prispevki delodajalcev. Med srednjeročnimi ukrepi predlagajo uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke pri 2,5-kratniku povprečne plače, več vlaganj v prebojne inovacije, vzpostavitev slovenskega podatkovnega prostora za industrijo ter pripravo novega nacionalnega gospodarskega razvojnega načrta do leta 2035.
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc opozarja, da se minimalna bruto plača z januarjem 2026 povečuje za 16 odstotkov, kar je celo višja nominalna rast kot v letu 2010. Delež minimalne plače glede na povprečno plačo je po njegovih besedah najvišji v EU, kar povečuje plačno uravnilovko, zmanjšuje motivacijo zaposlenih in otežuje zaposlovanje mladih. Spominja tudi na izkušnje po letu 2010, ko je po večjem dvigu minimalne plače v nekaj letih delo izgubilo več kot 60.000 ljudi.
Na tveganja opozarjajo tudi posamezne panoge. V kovinski industriji, lesnopredelovalni industriji in komunalnem gospodarstvu poudarjajo, da nenadni in obsežni posegi v stroške dela rušijo stabilnost, povečujejo pritiske na cene in ogrožajo investicije. V komunalnem sektorju ob tem opozarjajo, da se bodo višji stroški neizogibno prelili v višje cene storitev, saj gre za izrazito delovno intenzivno dejavnost, kjer zmanjševanje števila zaposlenih ni realna možnost.
Preberite več:
Sklep GZS je jasen. Socialni model in konkurenčno gospodarstvo se ne izključujeta, vendar ju je mogoče ohraniti le z dolgoročno rastjo produktivnosti in dodane vrednosti. Brez stabilnega in predvidljivega okolja pa tudi najboljše razvojne strategije ostajajo na papirju.
