Stroški dela na uro višji za 17 odstotkov, največja rast v izobraževanju in javni upravi

Za dejansko opravljeno delovno uro so se stroški pri nas v četrtem četrtletju 2025 občutno povečali. Po podatkih Statističnega urada RS so bili v primerjavi z enakim obdobjem leto prej višji za 17,1 odstotka. Tako izrazita rast je predvsem posledica izplačila zimskega regresa, ki je bil v večini podjetij in javnih institucij izplačan novembra in decembra.

Na višji indeks je vplival tudi manjši obseg dejansko opravljenih delovnih ur, saj se stroški dela preračunavajo na opravljeno uro. Če je ur manj, se lahko vrednost kazalnika hitro poveča, tudi če se skupni stroški dela ne povečajo v enakem obsegu.

Stroški dela so se povečali na vseh področjih dejavnosti, vendar so bile razlike med sektorji precejšnje. Največja rast je bila zabeležena v izobraževanju, kjer so se stroški dela na opravljeno uro povečali za 37,2 odstotka.

Visoko rast so beležili tudi v dejavnostih javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti, kjer so se stroški povečali za 27,9 odstotka. Poleg izplačila zimskega regresa je na to vplivala tudi uvedba prenovljenega sistema plač v javnem sektorju, ki je začel veljati v letu 2025.

V finančnem sektorju precej nižja rast

Na drugi strani so bile spremembe bistveno manj izrazite v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja. Najmanj so se stroški dela na opravljeno uro povečali v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer je bila rast 6,9 odstotka.

Relativno zmerno rast so beležile tudi informacijske in komunikacijske dejavnosti, kjer so se stroški dela povečali za 8,6 odstotka. V teh sektorjih je dinamika rasti plač in dodatkov običajno bolj stabilna, zato so tudi spremembe kazalnika manj izrazite.

Medletna rast stroškov dela po dejavnostih

Kazalnik občutljiv na število opravljenih ur

Indeks stroškov dela meri stroške dela na dejansko opravljeno delovno uro. Vključuje plače, nadomestila in druge stroške dela, ki jih imajo delodajalci z zaposlenimi.

Ker se kazalnik izračunava glede na število opravljenih ur, lahko nanj vplivajo tudi sezonski dejavniki, kot so prazniki, dopusti ali manjši obseg dela. Če je v določenem obdobju opravljenih manj ur, se lahko strošek na uro statistično poveča, tudi če se skupni stroški dela niso bistveno spremenili.

Indeks stroškov dela v Sloveniji po četrtletjih

Rast stroškov dela tudi v državah EU

Podobna gibanja so prisotna tudi drugod po Evropski uniji. Po podatkih Eurostata so se stroški dela na opravljeno delovno uro v tretjem četrtletju 2025 povečali v skoraj vseh državah EU.

Na ravni EU so se v primerjavi z letom prej zvišali za 3,8 odstotka, v evrskem območju pa za 3,4 odstotka. Najhitrejšo rast so zabeležile Bolgarija, Hrvaška in Litva.

Slovenija se je s 3,8-odstotno rastjo v tretjem četrtletju uvrstila približno na raven evropskega povprečja, vendar so podatki za zadnje četrtletje pokazali precej večje nihanje zaradi enkratnih dejavnikov.