Za dejansko opravljeno delovno uro so se v Sloveniji stroški dela v drugem letošnjem četrtletju povečali za 7,3 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani. Ta rast je sicer nekoliko nižja kot v prvem četrtletju, ko so se stroški dvignili za 12,3 odstotka, a ostaja višja od večine obdobij preteklega leta, kažejo začasni podatki Statističnega urada RS.
Večja rast stroškov dela izhaja iz kombinacije višjih plač in manj dejansko opravljenih delovnih ur. Plače za opravljeno uro so zrasle za 7,4 odstotka, drugi stroški dela, kot so prispevki in drugi dodatni stroški, pa za 7,0 odstotka.
Najizraziteje so se stroški zvišali v izobraževalni dejavnosti, kjer so narasli za 16,3 odstotka, kar je posledica prenovljenega sistema javnih plač. Sledijo dejavnosti javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti, kjer so stroški narasli za 11,3 odstotka. Po drugi strani so se stroški dela najmanj zvišali v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1,6 odstotka) ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (2,3 odstotka).
Primerjava s članicami Evropske unije
Tudi v EU so bili stroški dela v prvem četrtletju 2025 višji kot leto prej. Po podatkih Eurostata so se povprečni stroški povečali za 4,1 odstotka, v evrskem območju za 3,6 odstotka, v Sloveniji pa so bili višji za 10,8 odstotka, torej precej nad evropskim povprečjem.
Največji porast so zabeležile Romunija (16 odstotkov), Hrvaška (13,5 odstotka) in Bolgarija (12,1 odstotka), kar kaže tudi na razlike znotraj regije.
Razmerje med rastjo plač in produktivnostjo
Čeprav se plače zvišujejo, je izziv ohraniti konkurenčnost gospodarstva, saj se morajo rast plač uskladiti s produktivnostjo dela. V Sloveniji je po podatkih pričakovana bruto plača letos solidno rasla, predvsem zaradi vpliva plačnih reform v javnem sektorju.
Zasebni sektor, ki se sooča s pomanjkanjem kadra, prav tako beleži vzpone v plačah, a se zaradi konkurenčnih pritiskov pričakuje, da se bo rast nekoliko umirila.
Preberite več:
Rast stroškov dela bo po napovedih ostala ključni dejavnik oblikovanja cen v gospodarstvu, kar lahko vpliva na rast cen življenjskih potrebščin in inflacijo. Prav tako bo vplivala na poslovno okolje ter konkurenčnost slovenskih podjetij, ki se tudi zaradi tega soočajo s pritiski na stroške proizvodnje ter izvedbo investicij in zaposlovanja.
