Plačila obresti požirajo velik del novoustanovljene vrednosti v razvitih državah, in ta situacija traja že skoraj dve desetletji, od leta 2007.
Po podatkih, ki jih je objavila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), stroški obresti presegajo naložbe v obrambo in stanovanja.
Stroški servisiranja dolga za 38 članic OECD, med katerimi je tudi Slovenija, so v preteklem letu znašali povprečno 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je oster porast v primerjavi z 2,1 odstotka iz leta 2021, navaja najnovejše poročilo te skupine razvitih držav.
Svetovna banka ocenjuje, da so te države v letu 2023 za obrambno porabo povprečno porabile 2,4 odstotka BDP.
Lani so na primer stroški obresti v ZDA znašali 4,7 odstotka BDP, v Združenem kraljestvu 2,9 odstotka, v Nemčiji pa en odstotek. V Italiji je ta številka znašala 4,1 odstotka, v Franciji pa 2,1 odstotka BDP.
V zadnjih mesecih so stroški zadolževanja narasli, saj se investitorji v obveznice soočajo s stroški inflacije v velikih gospodarstvih, naraščajočo količino izdanih obveznic v iskanju denarja za stroške obrambe in druge fiskalne spodbude.
Takšna situacija omejuje kapaciteto za prihodnja zadolževanja v trenutku, ko so naložbe bolj potrebne kot kdaj koli prej, sporoča OECD.
Letos bi lahko zadolževanje razvitih držav doseglo rekordnih 17 bilijonov dolarjev, navaja Financial Times. Lanska številka je bila 16 bilijonov v primerjavi s 14 bilijoni dolarjev v letu 2023. To zaporedje dogodkov povzroča zaskrbljenost glede trajnosti dolga v državah, kot so Združeno kraljestvo, Francija in ZDA.
Direktor OECD za finančna in podjetniška vprašanja Carmine Di Noia pravi, da visok dolg sam po sebi ni negativen, saj je bila večina denarja v zadnjih 20 letih porabljena za obnovo po veliki globalni finančni krizi in pandemiji.
“Zdaj je čas za premik od okrevanja k naložbam,” je izpostavil, pri tem pa posebej omenil infrastrukturo in projekte, povezane s podnebnimi vprašanji.
Poudaril je tudi, da morajo zadolževanje povečati rast, da bi lahko vlade v končni fazi stabilizirale in zmanjšale razmerje javnega dolga v BDP.
OECD navaja, da skoraj 45 odstotkov dolga držav iz te skupine zapade do konca leta 2027.
Di Noia pravi, da je povečanje stroškov zadolževanja vplivalo tudi na profil imetnikov državnih obveznic.
Preberite več:
Vrednost obveznic v lasti centralnih bank je od vrhunca iz leta 2021 padla za tri bilijone dolarjev in naj bi letos padla še za dodatni bilijon.
To pomeni, da bodo razliko zdaj krili zasebni vlagatelji, ki so bolj občutljivi na ceno in bolj izpostavljeni povečanim geopolitičnim in makroekonomskim negotovostim, je trdil Di Noia.
