Slovenija se v zadnjih mesecih sooča z zanimivimi premiki v kmetijskem sektorju. Nov podatki državnega statističnega urada razkrivajo, da so se oktobra 2025 medletno zvišale cene in vrednost odkupa kmetijskih pridelkov, medtem ko so se cene inputov, torej stroški, ki jih imajo kmetje za surovine in osnovne materiale, rahlo znižale. To stanje pokaže jasne signale sprememb v strukturi kmetijskega gospodarjenja in vpliva na kupno moč, planiranje pridelave in konkurenčnost slovenskih kmetij.
Podatki o indeksih cen inputov in indeksih cen ter odkupnih vrednostih pridelkov temeljijo na začasnih ocenah ter so del rednega mesečnega poročanja SURS. Te številke so pomembne, ker razkrivajo, kako se spreminjajo tako stroški proizvodnje kot vrednost končnih izidov, ki jih pridelovalci prodajo na trgu.
Kaj se je zgodilo s cenami inputov v kmetijstvu?
SURS je sporočil, da so se cene inputov v kmetijstvu v oktobru 2025 malenkost znižale v primerjavi s septembrom 2025. Celotni indeks je bil nižji za 0,3 odstotka, kar pomeni, da so se stroški za proizvajalce rahlo zmanjšali. Prihodki bodo zato, ob enakih drugih pogojih, lahko nekoliko manj obremenjeni zaradi tega segmenta stroškov.
Če podrobneje pogledamo posamezne kategorije, je prišlo do:
- znižanja cen proizvodov in storitev za tekočo porabo, kot so drugi proizvodi in storitve, gnojila in krmila;
- rahljega povečanja cen nekaterih investicijskih elementov, kot sta oprema in zgradbe;
- kompaktnih premikov pri energiji in mazivih, ki so se zvišali glede na lansko leto, čeprav so se oktobra glede na september nekoliko spustili.
Medletno gledano pa so bili inputi še vedno povprečno dražji za 2,1 odstotka, kar pomeni, da so kmetje v primerjavi z lansko jesen plačali več za svoje osnovne materiale.
Ti podatki odražajo kombinacijo globalnih cen surovin, nihanj v logističnih stroških in lokalnih razmer, ki vplivajo na to, koliko kmetijski proizvajalci plačajo za gnojila, semena, energijo in drugo opremo.
Cene pridelkov in odkupna vrednost
Drugi del statistike, ki jo je SURS objavil za oktober 2025, se osredotoča na cene in odkupno vrednost kmetijskih pridelkov. Ta del sprememb kaže povsem drugo dinamiko: pridelki so postali dražji in kmetje so v povprečju dobili več za svoje proizvode.
Analiza kaže, da so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih medletno višje za 4,8 odstotka kot oktobra lani. To pomeni, da so pridelovalci zaradi višjih cen na trgu dobili več za številne svoje proizvode.
Pričakovano razlike nastopajo v različnih skupinah:
- Živali in živalski proizvodi so bili dražji za desetino; cene živali za zakol za 18,4 odstotka so se močneje dvignile od cen njihove predelave ali drugih produktov.
- Rastlinski pridelki so se v povprečju nekoliko pocenili — rastlinski proizvodi, kot sta krompir in zelenjava, so bili cenejši, medtem ko so sadje in vino zabeležili rast cen.
- Skupna vrednost odkupa pridelkov je medletno zrasla za okoli 14,3 odstotka, kar pomeni, da je bil v zimskem obdobju trgu odkup kmetijskih izdelkov vredno občutno več kot pred letom dni.
- Posebej se je povečala odkupna vrednost pri žitih, predvsem zaradi večje količine in višjih cen koruze. Odkup zelenjadnic se je prav tako povečal, medtem ko je pri industrijskih rastlinah nekoliko upadel.
Te razlike kažejo, da ponekod gospodarske razmere delujejo v prid pridelovalcev, vendar tudi nakazujejo, kako so različni segmenti kmetijstva izpostavljeni različnim trendom cen.
Kmetijska proizvodnja v Sloveniji še naprej sooča z dvema nasprotujočima si trendoma: stroški proizvodnje inputov v kratkem roku rahlo padajo, vendar ostajajo višji kot lani, medtem ko cene pridelkov ter odkupna vrednost rasteta.
Preberite več:
Za kmete to pomeni, da imajo nekoliko boljše razmere pri prodaji svojih izdelkov, a še vedno čutijo pritisk stroškov materiala. Višja odkupna vrednost pa lahko pozitivno vpliva na dohodek kmetijskih gospodinjstev, še posebej tam, kjer je pridelava usmerjena v segment živinoreje ali žit. Za potrošnike pa višje cene pridelkov pogosto pomenijo tudi višje cene hrane v trgovinah, kar se lahko odraža v vsakdanjem življenju gospodinjstev.
