Svet EU je v ponedeljek dokončno potrdil uredbo o vzpostavitvi nabora talentov EU (EU Talent Pool), digitalne platforme, ki bo delodajalce v uniji povezala z iskalci zaposlitve iz držav zunaj EU. Gre za zadnji korak v zakonodajnem postopku, potem ko je Evropski parlament uredbo sprejel 10. marca s 414 glasovi za, 182 proti in 21 vzdržanimi, piše portal Sofia Globe.
Platforma bo delovala kot orodje za ujemanje profilov. Iskalci zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj EU, bodo lahko vnesli svoje kvalifikacije, delovne izkušnje in jezikovna znanja. Delodajalci iz sodelujočih držav članic bodo tam objavljali prosta delovna mesta za poklice, v katerih primanjkuje delovne sile. Po analizi svetovalnega podjetja Grant Thornton gre za poklice v gradbeništvu, zdravstvu, gostinstvu, transportu in informacijski tehnologiji. Uporaba platforme bo brezplačna za obe strani.
Kandidat, ki ga delodajalec izbere prek platforme, bo moral z njim skleniti neposredno delovno razmerje v državi, kjer je delodajalec ustanovljen. Napotitev delavcev na tej podlagi ni dovoljena. Prav tako uredba izrecno izključuje vajeništva in pripravništva ter ne zajema državljanov tretjih držav, ki v EU že prebivajo.
Uredba ne posega v imigracijske postopke. Kot izhaja iz parlamentarnega besedila, niti registracija niti izbor za prosto delovno mesto ne zagotavljata izdaje dovoljenja za bivanje ali delo. Ko delodajalec in kandidat najdeta ujemanje, mora kandidat še vedno skozi nacionalni postopek, bodisi prek modre karte EU, enotnega dovoljenja ali nacionalne sheme. Države članice lahko za kandidate s platforme uvedejo pospešene postopke, a to ni obvezno. Platforma bo vključevala splošne informacije o imigracijskih pravilih v posameznih sodelujočih državah.
Delodajalci, ki bodo objavljali prosta mesta, bodo morali izpolnjevati standarde poštenega zaposlovanja in dostojnih delovnih pogojev ter spoštovati nacionalno delovno zakonodajo in kolektivne pogodbe. Razkriti bodo morali ime podjetja, kontaktne podatke, opis delovnega mesta in lokacijo dela. Uredba predvideva tudi varovalke proti izkoriščanju in trgovini z ljudmi.
Pridružitev je prostovoljna, države članice se lahko po šestmesečnem obvestilu tudi umaknejo. Katere se bodo vključile, za zdaj ni znano. Madžarska je ob sprejetju v Svetu v priloženi izjavi že sporočila, da se ne namerava priključiti, ker pomanjkanje delovne sile po njenem prepričanju izvira iz demografskih težav, ne pa iz premajhne migracije. Nizozemska je opozorila na tveganje zlorab pri napotitvi delavcev iz tretjih držav. Slovenija do objave tega članka ni javno najavila niti sodelovanja niti odklonitve.
Evropska komisija bo seznam deficitarnih poklicev redno posodabljala. Upoštevala bo poklice, ki manjkajo v večjem številu sodelujočih držav, ter tiste, ki prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu EU. Države članice bodo lahko seznam prilagajale lokalnim razmeram z dodajanjem ali odvzemanjem poklicev.
Sindikat EFFAT, ki zastopa delavce v živilski industriji, kmetijstvu in turizmu, je ob parlamentarnem glasovanju 11. marca izrazil zadržke. Opozoril je, da uredba omogoča dostop agencijam za posredovanje dela brez zadostne regulacije, da pritožbeni mehanizem za iskalce zaposlitve ni predviden in da imajo socialni partnerji v usmerjevalnem odboru platforme le posvetovalno vlogo brez glasovalnih pravic.
Uredba bo začela veljati z objavo v Uradnem listu EU. Sodelujoče države članice bodo morale platformo narediti operativno v 18 mesecih po objavi, piše portal VisaHQ, ki se sklicuje na parlamentarno besedilo. Če bo uredba objavljena v drugem četrtletju 2026, bo platforma predvidoma začela delovati proti koncu leta 2027.
En odgovor
18 mesecev za zagon platforme. Pri nas bo trajalo 36, če bo šlo gladko.