Svet Evropske unije je danes sprejel ciljno usmerjene spremembe pravil o likvidnosti za bančni sektor, s katerimi želi zagotoviti stabilnost finančnih trgov in enakopravnejše pogoje za evropske banke v primerjavi z njihovimi mednarodnimi konkurenti.
Sprejete spremembe trajno ohranjajo trenutne prehodne ravni določenih kratkoročnih transakcij s financiranjem vrednostnih papirjev (SFT), ki jih banke uporabljajo pri izračunu ključnega regulatornega kazalnika – neto stabilnega financiranja (NSFR). Brez te intervencije bi se te stopnje 28. junija letos samodejno zvišale na višje ravni, ki jih predpisujejo mednarodni standardi Basel.
Uporaba nižjih stopenj za SFT v formuli NSFR naj bi spodbudila večjo likvidnost za evropske banke, ne da bi pri tem ogrozila njihovo stabilnost. Hkrati so številne pomembne države zunaj EU že uvedle nižje trajne faktorje za SFT, kot jih predvidevajo standardi Basel, zato bi evropske banke brez ohranjenih prehodnih ravni ostale v slabšem položaju.
Kaj prinašajo spremembe in kaj sledi
To je zadnji korak sprejemanja teh sprememb, ki bodo zdaj objavljene v Uradnem listu EU in bodo začele veljati 29. junija 2025. Po posodobljeni zakonodaji bo Evropski bančni organ (EBA) vsaka pet let spremljal in poročal o vplivu teh sprememb.
Ozadje: NSFR in Basel III
Standardi Basel III, ki jih je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor, so namenjeni izboljšanju regulacije, nadzora in upravljanja tveganj v bančnem sektorju po finančni krizi leta 2007-2008. EU jih je prenesla v svojo zakonodajo prek Uredbe o kapitalskih zahtevah in Direktive o kapitalskih zahtevah, vključno s pravili za NSFR.
Neto stabilno financiranje (NSFR) je ključni kazalnik likvidnosti, ki zagotavlja, da imajo banke stabilne vire financiranja za podporo svojemu poslovanju v obdobju enega leta. Cilj je preprečiti prevelike neskladnosti med ročnostjo sredstev in obveznosti ter prekomerno odvisnost od kratkoročnega financiranja.
EU je sprva uvedla nižje zahtevane faktorje stabilnega financiranja (RSF) za določene kratkoročne transakcije, predvsem za kratkoročne SFT, kot prehodni ukrep do 28. junija 2025. Ta ukrep je preprečil motnje na trgih likvidnosti, zlasti na trgih državnih obveznic in repo transakcij.
Pomen kratkoročnih SFT
Kratkoročne SFT so zavarovane transakcije na kapitalskih trgih, pri katerih banka začasno zamenja sredstva za gotovino. Gre predvsem za medbančne transakcije med finančnimi institucijami, ki so ključne za zagotavljanje likvidnosti na trgih, še posebej pri trgovanju z državnimi obveznicami.
S tem ukrepom EU krepi stabilnost finančnega sistema in zagotavlja, da evropske banke ostanejo konkurenčne na globalnem trgu, hkrati pa ohranja nemoteno delovanje finančnih trgov.
