Hrvaška je v zadnjem desetletju izgubila 400.000 prebivalcev, kombinacija izseljevanja, demografskega upada in hitrega staranja prebivalstva pa je državo prisilila v obsežen uvoz tuje delovne sile. Do sredine prihodnjega desetletja bo Hrvaška potrebovala najmanj 300.000 dodatnih delavcev, ugotavlja študija Svetovne banke z naslovom Leveraging Immigration for Croatia’s Prosperity.
Podatki kažejo preobrazbo Hrvaške iz države izseljevanja v drugo največjo uvoznico delovne sile v Evropski uniji glede na število prebivalcev. V desetletju od leta 2013 do leta 2023 je letno izdajanje prvih delovnih dovoljenj za tujce naraslo s približno 600 na 77.000. Hrvaška je tako z 0,2 prvič izdanega delovnega dovoljenja na tisoč prebivalcev skočila na 20, s čimer je za Malto postala druga največja uvoznica delovne sile v uniji.
Demografski pritiski so po navedbah Svetovne banke ustvarili velike izzive na hrvaškem trgu dela. Od leta 2016 število prostih delovnih mest vztrajno presega število brezposelnih oseb. Hrvaška podjetja imajo 50 odstotkov večjo verjetnost, da bodo poročala o težavah pri zapolnjevanju delovnih mest, kot njihovi konkurenti v srednji in vzhodni Evropi.
Profil priseljencev se je v zadnjih letih močno spremenil. Medtem ko so zgodovinsko prevladovali delavci iz sosednjih držav Zahodnega Balkana, Hrvaška zdaj sprejema migrante iz bolj oddaljenih držav. Najhitreje narašča število priseljencev iz Nepala, Indije, Filipinov in Bangladeša. Med novimi tujimi delavci prevladujejo moški s povprečno starostjo 37,3 leta, le 20 odstotkov pa jih ima terciarno izobrazbo.
Več kot 80 odstotkov tujih delavcev dela v gradbeništvu, turizmu in gostinstvu ter predelovalni industriji. Študija opozarja, da tuji delavci dvakrat pogosteje kot hrvaški državljani delajo na položajih pod svojo kvalifikacijo, kar zmanjšuje produktivnost in davčne prihodke.
Javno mnenje o priseljevanju se je poslabšalo. Delež državljanov, ki priseljevanje ocenjujejo pozitivno, je upadel s 42 odstotkov leta 2021 na 33 odstotkov leta 2023, kar Hrvaško uvršča pod povprečje Evropske unije. Svetovna banka priporoča razvoj celovite migracijske strategije z akcijskimi načrti, časovnicami in financiranjem za privabljanje, usposabljanje in integracijo tujih delavcev.
