Cene surovin bodo prihodnje leto najnižje v zadnjih šestih letih, napoveduje Svetovna banka v svojem zadnjem poročilu o trgu surovin. Po ocenah naj bi se cene v letih 2025 in 2026 znižale za približno 7 odstotkov, predvsem zaradi šibke globalne gospodarske rasti, naraščajočega presežka na tržišču nafte ter negotovosti zaradi politike in trgovinskih sporov.
Med glavnimi povzročitelji padca cen so energija in živila. Zaradi ocenjene stagnacije povpraševanja po nafti, ki je deloma posledica širše uporabe električnih in hibridnih vozil na Kitajskem, se cene nafte zmanjšujejo. Brentova surova nafta naj bi iz leta 2025 na 2026 padla z 68 na 60 dolarjev za sodček, kar je najnižja raven v zadnjih petih letih. Ta trend je delno omejen zaradi rasti cen zemeljskega plina.
Na področju hrane so znižane predvsem cene žita, kot so riž, pšenica in koruza, kar je posledica obilnih svetovnih zalog in večje dostopnosti hrane v državah v razvoju. Nasprotno so cene kave in kakava pričakovano padle zaradi izboljšanja pridelave, medtem ko stoji uporaba gnojil med izzivi, saj so njihovi stroški zaradi višjih vhodnih cen in trgovinskih omejitev še vedno visoki. Cene gnojil naj bi letos narasle za več kot 20 odstotkov, naslednje leto pa rahlo upadle.
Med plemenitimi kovinami je situacija drugačna
Cena zlata se je v letu 2025 povzpela za skoraj 42 odstotkov in se pričakuje nadaljnji 5-odstotni dvig v letu 2026, saj vlagatelji poiščejo varno zatočišče v času gospodarskih in političnih negotovosti. Srebro prav tako beleži rast, s 34-odstotnim porastom letos in nadaljnjimi 8 odstotki prihodnje leto.
Svetovna banka opozarja, da je trenutni padec cen surovin priložnost za države v razvoju, da izvedejo nujne fiskalne reforme, izboljšajo poslovno okolje ter povečajo investicije in trgovanje, kar bo spodbudilo trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest. Po besedah podpredsednika Svetovne banke za razvojno ekonomijo Ayhana Kose je ključ do uspeha preusmeritev izdatkov z potrošnje na investicije, s čimer bi države ohranile fiskalno stabilnost in okrepile dolgoročno produktivnost.
Poročilo tudi izpostavlja, da kljub kratkoročnim stabilizacijam pretekle mednarodne pogodbe o surovinah, kot so kontrole zalog ali proizvodnje, niso prinesle dolgoročnih učinkov. Svetovna banka uvršča Organisation of the Petroleum Exporting Countries (OPEC) med najbolj vztrajne, a obenem opozarja, da so celo oni omejeni v nadzoru nad trgom, saj visoke cene vedno privabljajo nove konkurente.
Preberite več:
Namesto nadzorovanja cen Svetovna banka svetuje spodbujanje raznolikosti in učinkovitosti v proizvodnji, vlaganja v tehnologijo in inovacije, ter spodbujanje transparentne in tržno podprte cene, kar bo dolgo obdobje pripomoglo k odpornosti in stabilnosti trga.
