Gospodarska rast v državah Zahodnega Balkana bo letos nižja, kot je bilo predhodno napovedano, kar je neposredna posledica globalnih gibanj in upočasnjevanja gospodarskih aktivnosti znotraj skupine Evropske unije, je sporočila Svetovna banka.
Svetovna banka napoveduje, da bo skupna stopnja gospodarske rasti Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije v letu 2025 dosegla 3,2 odstotka, kar je za 0,5 odstotne točke manj od prejšnjih napovedi. V letu 2026 se pričakuje pospešek rasti na 3,5 odstotka.
“Upočasnjena gospodarska aktivnost v Evropski uniji in poglobljena negotovost globalnih tokov bi lahko prav tako negativno vplivali na obete za gospodarsko rast v tej regiji,” je povedala Xiaoqing Yu, direktorica Svetovne banke za Zahodni Balkan. Prejšnje napovedi, ki so predvidevale večjo gospodarsko rast v regiji, so temeljile na razmeroma nizki stopnji inflacije in rasti plač, ki je spodbujala potrošnjo, kakor tudi na povečanju javnih investicij.
Najvišjo stopnjo rasti Svetovna banka napoveduje za Kosovo, in to 3,8 odstotka. Na drugem mestu je Srbija, za katero analitiki predvidevajo rast v obsegu 3,5 odstotka, sledi Albanija s 3,2 odstotka. Za Bosno in Hercegovino je predvidena rast za 2,7 odstotka, za Severno Makedonijo pa 2,6 odstotka.
V poročilu Svetovne banke je poudarjeno, da sta v obdobjih negotovosti diverzifikacija virov rasti in obnova programov strukturnih reform najučinkovitejši strategiji za ohranjanje gospodarske odpornosti. Med ključnimi ukrepi navajajo potrebo po odpravi ovir za dostop do trga dela, vključno z omejitvami, ki vplivajo na ženske, nadaljevanje poglabljanja regionalne gospodarske integracije, izboljšanje standardov upravljanja ter povečanje tržne konkurence za spodbujanje produktivnosti in podporo dolgoročni rasti.
Navajajo tudi, da bi bilo za države Zahodnega Balkana pomembno hitrejše izvajanje reform v okviru procesa pridruževanja EU, kot je vključitev v enotno območje plačil v evrih (SEPA) in uvedba zelenih stez za poenostavitev čezmejne trgovine, poroča Hina.
Svetovna banka opozarja tudi na dvig temperatur in pojav ekstremnih vremenskih razmer, saj to skupaj s prehodom na zeleno gospodarstvo korenito spreminja sektorske vzorce zaposlovanja v regiji, kar zahteva znatno prilagoditev delovne sile.
Preberite več:
Šest gospodarstev Zahodnega Balkana bi moralo med prednostne naloge postaviti reforme svojih sistemov socialne zaščite in zaposlitvenih služb, s čimer bi pomagali delovno sposobnemu prebivalstvu, da prebrodi vremenske ujme, kot so poplave, suše in gozdni požari, ter da se pripravi na nove priložnosti za zaposlitev, ki jih prinaša zelena tranzicija.
Krepitev sistemov zaščite dohodkov od dela v odziv na udarce na področju zaposlenosti ter večja prilagodljivost sistemov socialne zaščite bi pripomogla k preprečevanju revščine posameznikov. Poleg tega bi prekvalifikacija delavcev za zelena delovna mesta pripomogla k odzivu na spremenjeno povpraševanje po veščinah, s čimer bi spodbudila produktivnost in gospodarsko rast.
