Gospodarska rast v regiji Evrope in Srednje Azije (ECA) je v letu 2024 ostala približno nespremenjena pri 3,6 odstotka. Če izločimo Rusko federacijo, je stopnja gospodarske rasti v tej regiji padla na 3,3 odstotka s 3,5 odstotka v letu 2023, predvsem zaradi upočasnitve v Turčiji in zmanjšane rasti v Ukrajini, piše v novem rednem poročilu Svetovne banke.
Zasebna potrošnja je bila glavno gonilo rasti po vsej regiji in je delno nadomestila šibkejše zunanje povpraševanje. Potrošnjo je podprla močna rast realnih plač, višji prilivi nakazil in večje zadolževanje potrošnikov. Zunanje povpraševanje je ostalo šibko, kar odraža nizke stopnje rasti v Evropski uniji in otežuje okrevanje izvoza v regiji.
Inflacija je narasla. Mediana letne inflacije, merjene z rastjo cen na drobno, je februarja 2025 znašala pet odstotkov, v nasprotju s 3,6 odstotka sredi leta 2024. K temu povečanju so prispevale višje cene hrane, ki zdaj predstavljajo polovico skupne stopnje inflacije, ter popravki administrativno nadzorovanih cen. Inflacija storitev je ostala visoka zaradi močne rasti stroškov dela.
Nedavno pospeševanje inflacije je več centralnih bank spodbudilo k zvišanju referenčnih obrestnih mer ali k preložitvi njihovega nadaljnjega zniževanja.
Povečana državna poraba za plače, socialne transferje, javne naložbe in obrambo je v lanskem letu povzročila povečanje fiskalnih primanjkljajev v približno dveh tretjinah držav regije ECA. Ti primankljaji so se povečali kljub predhodnim načrtom za zmanjšanje.
“Čeprav so države Evrope in Srednje Azije lani uspele ohraniti stabilno rast, je ohranjanje te rasti vse težje zaradi globalne negotovosti, geoekonomske fragmentacije in nizkih stopenj rasti ključnih trgovinskih partneric,” je povedala Antonella Bassani, podpredsednica Svetovne banke za regijo Evrope in Srednje Azije. “Za dolgoročno močnejšo gospodarsko ekspanzijo je ključnega pomena, da države v regiji na domačih trgih pospešijo strukturne reforme, ki spodbujajo razvoj dinamičnega in inovativnega zasebnega sektorja, podjetništva ter uvajanje novih tehnologij,” je dodala.
Srednja Azija bo verjetno tudi v letih 2025 in 2026 ohranila najvišjo rast v regiji, čeprav naj bi se rast upočasnila na 4,7 odstotka zaradi šibkejše rasti naftnega sektorja v Kazahstanu, zmanjšanja izvoza in normalizacije nakazil iz tujine. Na Južnem Kavkazu se v letih 2025 in 2026 pričakuje povprečna rast 3,5 odstotka, in sicer zaradi zmanjšanja učinkov trgovinskega posredništva ter pritoka delovne sile in kapitala.
Na rast v drugih delih regije bodo vplivale negotove trgovinske politike, povečane ovire za trgovanje in posredni učinki motenj v dobavnih verigah v evrskem območju.
Po projekcijah Svetovne banke bo rast na Zahodnem Balkanu v letih 2025 in 2026 padla na 3,4 odstotka, medtem ko bo Srednja Evropa dosegla zgolj minimalno povečanje na 2,7 odstotka.
Projekcije za Rusijo v letih 2025 in 2026 kažejo na znižanje rasti na 1,3 odstotka.
Rast v Turčiji naj bi se v letih 2025 in 2026 skromno okrepila na 3,3 odstotka, vendar zaradi šibkega zunanjega povpraševanja in nadaljevanja gospodarskega prestrukturiranja ostaja pod dolgoročnim trendom.
V Ukrajini bo rast verjetno padla na dva odstotka v letu 2025.
Poročilo vključuje tudi posebno analizo možnosti za pospešitev rasti v današnjem zahtevnem globalnem okolju, v njej pa je poudarjen pomen dinamičnega zasebnega sektorja. Zaključek poročila je, da morajo države več vlagati v inovacije, izvajati reforme za podporo mladim podjetjem, poglabljati finančne trge in povečati vlaganja v raziskave in razvoj, obenem pa sprejemati globalne tehnologije in privabljati strokovno znanje in kapitala.
Preberite več:
Države, ki so uspešno dosegle status visokega dohodka, so to storile zahvaljujoč podjetniški dinamiki in inovacijam. Ta razvoj bi morale ohranjati z uporabo tehnologij, strokovnega znanja in kapitala za izboljšanje produktivnosti v podjetjih.
“Inovacije in eksperimentiranje v gospodarstvu so ključnega pomena za krepitev produktivnosti in nujni pogoj za doseganje ter ohranjanje statusa visoko razvitega gospodarstva,” je dejal Ivailo Izvorski, glavni ekonomist Svetovne banke za regijo Evrope in Srednje Azije. “Države te regije, ki trenutno dosegajo srednji dohodek, lahko dosežejo visoko raven dohodka, če bodo njihova podjetja rasla, uvajala inovacije in bila konkurenčna na trgu. Čeprav mora vsaka država najti svoj način za ponovni zagon rasti, sta spodbujanje inovacij in omogočanje podjetniške dinamike ključnega pomena,” je zaključil.
V poročilu se zagovarja stališče, da ni treba vlagati v celoten sektor malih in srednjih podjetij (MSP), temveč v mlada in inovativna podjetja, saj ta ustvarjajo nova delovna mesta. Takšni ukrepi naj bi bili podprti z izboljšanjem dostopa do virov financiranja, zlasti dolgoročnega in podjetniškega kapitala. V tej regiji namreč podjetniški in lastniški kapital še vedno nista ustrezno razvita.
