Svetovna hrana bo letos stala 2,22 bilijona dolarjev – prvič več kot dve bilijuni

Globalni stroški uvoza hrane naraščajo hitreje kot kdaj koli po letu 2021. A razlog ni v tem, kar bi pričakovali. Letošnji račun za svetovno uvoženo hrano bo dosegel 2,22 bilijona dolarjev. Osem odstotkov več kot lani. Najvišja raven, odkar FAO vodi evidenco. In vendar osnovne prehrambene proizvode je mogoče kupiti ceneje.

Cene žita so nižje kot lani. Sladkor prav tako. A račun narašča. Predvsem zaradi enega razloga: svet kupuje drugače.

Kava in kakav: 35 odstotkov dražji v enem letu

Stroški uvoza kave, kakava, čaja in začimb bodo letos dosegli 254 milijard dolarjev. Tretjino več kot lani. Največji skok v več kot desetletju. Razlog so neugodni vremenski pogoji v regijah, ki proizvajajo večino svetovne ponudbe. Suša v Braziliji. Bolezni v nasadih kakavovca v Slonokoščeni obali in Gani. Slabo vreme v Vietnamu in Indoneziji.

Cena kave je na svetovnem trgu dosegla raven iz časa pandemije. Cena kakava se je podvojila. Toda kljub temu svet ni uvozil manj. Uvozil je še več. Predvsem bogate države, ki so z nakupi nadaljevale ne glede na ceno.

Mleko, meso, sadje – tam je rast

Uvoz mleka in mlečnih izdelkov bo dražji za 16,4 odstotka. Vzroki so bolezni pri živalih, visoki proizvodni stroški in nepredvidljivi vremenski pogoji v glavnih proizvodnih državah. Meso bo dražje za 5,6 odstotka. Ribe za 9,6 odstotka. Sadje in zelenjava za 8,1 odstotka.

Prav sadje in zelenjava predstavljata največji delež globalnega računa. Ocenjenih 427 milijard dolarjev. Skoraj petino celotnega zneska. Olja in maščobe bodo dražji za 10,6 odstotka, ker ponudba ne sledi povpraševanju.

Žito in sladkor: edina, ki pocenita

Globalni stroški uvoza žitaric bodo letos nižji za 4,6 odstotka. Dosegli bodo 283 milijard dolarjev. Razlog je obilna letina in rekordne zaloge. Sladkor bo cenejši za devet odstotkov. Brazilija, Indija in Tajska poročajo o rekordnih pridelkih.

Z drugimi besedami: najosnovnejše prehrambene proizvode lahko kupimo ceneje. Žito. Sladkor. Tisto, kar zahteva hladilno verigo, logistiko in transport, pa dražje.

Najrevnejše države: 58-odstotna podražitev olj

V absolutnem smislu najvišjo rast beležijo bogate države. Te so letos nadaljevale z uvozom kave in kakava, ne glede na podražitev. Toda v relativnem smislu najhitreje rastejo stroški v najrevnejših državah. Njihovi izdatki za olja in maščobe bodo letos višji za 58 odstotkov.

Razlog je večji obseg uvoza in višje cene. Zlasti palmovega olja. To so družine, ki že zdaj nimajo manevrskega prostora pri nakupu hrane in letos plačujejo skoraj dvakrat več za isto stvar.

Kaj prinaša prihodnje leto?

FAO za leto 2026 pričakuje rahlo ohladitev. Proizvodnja kave in kakava naj bi se normalizirala. Logistični stroški naj bi se znižali. A agencija hkrati opozarja na tri neznanke, ki bi lahko scenarij obrnile.

Vreme. Podnebne spremembe prinašajo vse bolj nepredvidljive razmere v ključnih pridelovalnih regijah. Geopolitika. Trgovinske omejitve, carine in blokade vplivajo na tok hrane in cene. Fiskalna politika. Zlasti v državah, ki so že zdaj finančno pod pritiskom in pri uvozu hrane nimajo rezerv.

Zakaj je to pomembno?

Ker se svetovna prehrana vse bolj deli. Bogate države uvažajo kavo, kakav, sveže ribe in parmezan. Revne države plačujejo več za palmino olje, da sploh lahko kuhajo. Svet proizvede dovolj hrane za vse. Toda to, kdo ima dostop do kakšne hrane, je vse bolj odvisno od tega, koliko si lahko privoščiš. In če se trend nadaljuje, bodo razlike med jedilniki bogatih in revnih vse večje.

Vir: FAO Food Outlook, november 2025