Svetovna poraba plina si je lani opomogla in dosegla najvišjo raven, odkar azijsko-afriško združenje izvoznikov (GECF) spremlja podatke. Do rasti je prišlo zahvaljujoč nižjim cenam in povečanim potrebam po ogrevanju in hlajenju.
Poraba plina se je lani po dvoletnem obdobju stagnacije povečala za 2,5 odstotka ter dosegla 4,2 bilijona kubičnih metrov.
Rast je bila, piše Hina, nekoliko močnejša, kot je združenje napovedalo v začetku lanskega leta, ko je ocenilo, da bo znašala 1,5 odstotka.
Spodbudo porabi je predstavljala stabilna gospodarska rast, so ugotovili, ob tem pa so izpostavili tudi povečano povpraševanje po ogrevanju in hlajenju ter nižje cene plina.
GECF združuje skupino izvoznikov plina, ki predstavljajo več kot dve tretjini svetovne proizvodnje, piše na uradni strani združenja. Članice so med drugim Katar, Rusija, Alžirija in Združeni arabski emirati. Od aprila ima GECF dvanajst polnopravnih članic, status opazovalk pa ima osem držav, med njimi Azerbajdžan, Mozambik, Angola in Irak.
Največja porabnica je bila tudi lani severnoameriška regija, s porabo 1,16 bilijona kubičnih metrov plina, kar je 1,7 odstotka več kot leta 2023.
Najbolj – za sedem odstotkov – pa je poraba narasla v azijsko-pacifiški regiji, na nekaj manj kot milijardo kubičnih metrov plina.
Poraba plina v Evropi se je po dvoletnem padcu stabilizirala, zahvaljujoč okrevanju povpraševanja v industriji. Stara celina je lani porabila 451 milijard kubičnih metrov plina, pri čemer so porabo zavirali stalna rast sektorja obnovljivih virov energije in načelo energetske učinkovitosti.
Proizvodnja plina je lani sledila tempu porabe in dosegla 4,18 bilijona kubičnih metrov, kaže poročilo.
Preberite več:
V letih 2025 in 2026 naj bi se tempo svetovne porabe stabiliziral pri približno dveh odstotkih, napovedujejo v združenju, hkrati pa opozarjajo na tveganje novih ameriških carin in odzivov ameriških trgovinskih partnerjev.
Val carin je povzročil “znatna tveganja negativnih gibanj v svetovni gospodarski rasti,” pojasnjujejo v GECF, rezultat pa je “znatna” stopnja negotovosti v ocenah povpraševanja po energiji nasploh.
