Evropski borzni indeksi so se na začetku današnjega trgovanja odrezali pozitivno. Indeks najpomembnejših podjetij v evroobmočju, Eurostoxx 50, je ob približno10. uri zrasel za 0,35 odstotka glede na zaključek prejšnjega trgovanja. Frankfurtski DAX se je povečal za 0,30%, pariški CAC 40 za 0,36%, londonski FTSE 100 pa za 0,32%.
Kljub temu je obseg trgovanja ostal razmeroma skromen, saj vlagatelji z zanimanjem pričakujejo objavo ameriških podatkov o zaposlovanju in brezposelnosti za avgust, ki bodo pomembno vplivali na nadaljnji razvoj trgov.
Vrednost evra je v začetnih urah trgovanja v Frankfurtu narasla in znašala 1,1672 dolarja za evro, kar predstavlja 0,19-odstotni dvig v primerjavi s četrtkovim zaključkom. Tudi na azijskih borzah je prevladoval pozitiven trend. Tokijski Nikkei 225 je pridobil 1,03%, donesel uspehe tudi šanghajski SSE Composite, ki je zrasel za 1,24%, hongkonški Hang Seng pa za kar 1,43%. Indeksi singapurskega STI in seulskega Kospija so prav tako zabeležili rast, čeprav manjšo.
Zviševanje indeksov v Aziji je povezano z upanjem vlagateljev, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve kmalu pristopila k znižanju ključne obrestne mere, kar bi bilo prvo znižanje v letu 2025.
Newyorški borzni indeksi so četrtkovo trgovanje zaključili v zelenem. Dow Jones je pridobil 0,77% in dosegel 45.621,29 točke, indeks S&P 500 je zrasel za 0,83% na 6.502,08 točke, Nasdaq pa je pridobil skoraj odstotek (0,98%) in se ustavil pri 21.707,69 točke. Rast je predvsem posledica optimizma po sodni zmagi podjetja Alphabet, ki je okrepila tehnološki sektor.
Preberite več:
Kljub rastjo na borzah so cene nafte rahlo padle. Zahodnoteksaška nafta je oktobrsko dobavo zaprla pri 63,30 dolarja za sod, kar je 0,67 dolarja manj kot v sredo, severnomorska nafta Brent pa je izgubila 0,78 dolarja na 66,82 dolarja na sod. Cena zlata je sicer nekoliko padla za 0,81% (29,40 dolarja), in se ustavila pri 3.606,10 dolarja za unčo. Vlagatelji ostajajo pozorni na gibanja dolarja, obrestnih mer in globalnih tveganj, ki vplivajo na povpraševanje po zlatu kot varnem zavetju.