Svetovne cene hrane marca narasle za 2,4 odstotka, rekordna žetev ne more izravnati energetskega šoka iz Hormuške ožine

Cenovni kazalnik Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je marca dosegel 128,5 točke, 2,4 odstotka več kot februarja in največ od decembra lani. Gre za drugi zaporedni mesec rasti po petih mesecih zniževanja, ki ga je prekinila vojna na Bližnjem vzhodu. FAO je podatke objavil v petek.

Od avgusta do januarja je globalni indeks cen hrane vztrajno padal in januarja pri 123,9 točke dosegel najnižjo raven od avgusta 2024. Februarski obrat na 125,3 točke je zajel le zadnja dva dneva konflikta, ki se je začel 28. februarja z ameriško-izraelskim napadom na Iran. Marčevski podatki pa že zajemajo polni mesec skoraj popolne blokade Hormuške ožine, skozi katero v običajnih razmerah poteka petina svetovnega prometa z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom.

Rast cen hrane ni posledica pomanjkanja pridelkov. FAO je v ločenem poročilu zvišal oceno svetovne proizvodnje žit za leto 2025 na rekordnih 3,036 milijarde ton, kar je 5,8 odstotka več kot leto prej. Globalne zaloge žit ostajajo na udobni ravni z razmerjem med zalogami in porabo pri 31,9 odstotka. Težava je drugje: v cenah energije in gnojil, ki dvigajo stroške pridelave in prevoza od njive do police.

Kako se energetska kriza preliva v cene hrane, je razvidno že iz samih številk. Cena nafte Brent je od predvojnih 70 dolarjev za sodček narasla do 126 dolarjev, zemeljski plin na evropski borzi TTF se je podvojil na več kot 60 evrov za megavatno uro. Zemeljski plin je obenem osnovna surovina za proizvodnjo dušikovih gnojil, zlasti uree in amoniaka. Skozi Hormuško ožino običajno poteka do 30 odstotkov mednarodno trgovanih gnojil. Cene uree so od začetka konflikta narasle za 50 odstotkov. Za razliko od nafte gnojila nimajo mednarodno usklajenih strateških zalog, kar pomanjkanje dela znatno težje upravljati.

Draženje prihaja v najslabšem možnem trenutku. Na severni polobli poteka spomladanska setev, kmetje pa se soočajo z draženjem vhodnih stroškov ravno v obdobju, ko je poraba gnojil največja. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) napoveduje, da se bodo cene hrane v ZDA letos zvišale za 3,6 odstotka, kar presega dvajsetletno povprečje. Analitiki svarijo, da bi pomanjkanje gnojil v obdobju setev lahko znižalo donose koruze v ZDA, ki je glavna krmna rastlina za govedorejo, perutninarstvo in mlekarstvo, zvišanje cen hrane pa bi se lahko nadaljevalo do leta 2027.

Februarski podatki FAO, zadnji z razčlenitvijo po kategorijah, so pokazali, da so rast poganjala rastlinska olja (+3,3 odstotka, najvišja raven od junija 2022), žita (+1,1 odstotka, pšenica +1,8 odstotka zaradi zmrzali v Evropi in ZDA) ter meso (+0,8 odstotka). Cene mlečnih izdelkov in sladkorja so se znižale. Marčevska razčlenitev bo objavljena naknadno. A glede na to, da so se cene nafte in plina marca zvišale znatno bolj kot februarja, je pričakovati, da bo pritisk na rastlinska olja, žita in gnojilno intenzivne kulture še okrepljen.

Evropska unija ocenjuje, da so se cene plina od začetka konflikta zvišale za 70 odstotkov, cene nafte pa za 50 odstotkov, kar je blok stalo dodatnih 13 milijard evrov za uvoz fosilnih goriv. Izvršni direktor naftnega velikana Shell Wael Sawan je v sredo na konferenci CERAWeek v Houstonu dejal, da se motnje v dobavi selijo iz Azije proti Evropi in bodo aprila v polni meri zajele evropski trg. Evropska centralna banka je 19. marca preložila načrtovano znižanje obrestnih mer in opozorila pred stagflacijo.

Indeks FAO pri 128,5 točke ostaja 19,5 odstotka pod vrhuncem iz marca 2022 (159,7 točke), ko je ruska invazija na Ukrajino povzročila paniko na žitnih trgih, a razlika se iz meseca v mesec krči. Za razliko od leta 2022, ko je bil šok omejen pretežno na žita in rastlinska olja, sedanja kriza prek energetskih cen in gnojil sočasno pritiska na vseh pet kategorij indeksa.

Letno povprečje indeksa FAO je v letu 2025 znašalo 127,2 točke, 4,3 odstotka več kot leto prej. Če se bo marčevski trend nadaljeval, bo letošnje povprečje občutno višje, s tem pa tudi inflacijski pritiski na potrošnike od Ljubljane do Lizbone.