Po rekordnih cenah kakav padel za 70 odstotkov, kava za tretjino

Cene surovin za pripravo pijač, kot so kakav, kava in čaj, so v zadnjih mesecih občutno padle. Po podatkih analitike Gospodarske zbornice Slovenije so bile cene teh surovin medletno že približno za polovico nižje.

Februarja so se cene surovin in energentov za kupce v območju evra v primerjavi z januarjem znižale za približno 1,5 odstotka. K padcu je pomembno prispeval močnejši evro, ki je bil v razmerju do ameriškega dolarja najmočnejši po juniju 2021. Med neenergetskimi surovinami so se najbolj pocenile kmetijske surovine za proizvodnjo pijač. Njihove cene so se znižale za približno šestino, kar je bil največji padec med posameznimi skupinami surovin.

Med konkretnimi surovinami je februarja izstopal padec cen kakava, ki je bil za skoraj 30 odstotkov nižji kot prej, ter padec cen kave vrste arabica, ki so se znižale za več kot 12 odstotkov. Nižje cene teh surovin lahko postopoma vplivajo tudi na nižje stroške v prehranski industriji in proizvodnji pijač.

Obe surovini sta del širšega preobrata na svetovnih borzah

Cene kakava so konec leta 2024 dosegle rekordnih 12.000 dolarjev na tono, kar je bilo šestkrat več od dolgoletnega povprečja. Po podatkih platforme Trading Economics so do februarja 2026 padle na približno 3.800 dolarjev, kar pomeni skoraj 70-odstotni padec v malo več kot enem letu. Podoben, čeprav manj dramatičen, je bil obrat pri kavi. Arabica je februarja 2025 dosegla rekordnih 4,40 dolarja na funt, do marca 2026 pa je zdrsnila pod 3,20 dolarja. Za obe surovini velja enaka zgodba, saj so se po dveh letih pomanjkanja pridelki začeli obnavljati, medtem ko je povpraševanje oslabelo zaradi visokih cen.

Pri kakavu je ključen preobrat v Zahodni Afriki, od koder prihaja več kot 60 odstotkov svetovne ponudbe. Po podatkih Mednarodne organizacije za kakav (ICCO) je svetovna proizvodnja v sezoni 2024/25 zrasla za 7,4 odstotka, na 4,69 milijona ton, s čimer je trg prvič po štirih letih zabeležil presežek. Analitska hiša StoneX napoveduje presežke tudi v sezonah 2025/26 in 2026/27. Pri kavi je za spremembo trenda najbolj zaslužna Brazilija. Tamkajšnji Nacionalni inštitut za preskrbo CONAB za letošnjo žetev napoveduje rekordnih 66,2 milijona vreč, kar je 17 odstotkov več kot lani. Arabice naj bi pridelali 44 milijonov vreč.

Bodo nižje borzne cene dosegle tudi slovenske trgovinske police, kjer se je čokolada v zadnjem letu podražila za dobrih 30 odstotkov in kava za 33 odstotkov, pa ostaja vprašanje. Večina analitikov je skeptična.

Veliki proizvajalci, kot so Mondelēz, Nestle in Barry Callebaut, surovine kupujejo prek terminskih pogodb, s katerimi vnaprej zaklenejo ceno za leto ali več. Mondelēz je ob objavi letnih rezultatov za leto 2025 priznal, da kratkoročno ne more izkoristiti padca cen, ker ima zaloge za leto 2026 že pokrite po višjih cenah. Barry Callebaut, največji predelovalec čokolade na svetu, je v zadnjem četrtletju leta 2025 poročal o 22-odstotnem upadu prodaje kakavove divizije. V praksi to pomeni, da bodo nižje cene surovin na trgovinske police prišle z zamikom, najverjetneje šele v drugi polovici leta 2026 ali celo v letu 2027.

Kljub padcu surovin dražja umetna gnojila

Padce cen kmetijskih surovin so deloma ublažile višje cene umetnih gnojil. Ta so se februarja podražila za skoraj šest odstotkov, pri čemer so dušikova gnojila zrasla celo za več kot 12 odstotkov.

Višje cene gnojil so pomemben dejavnik pri oblikovanju stroškov kmetijske proizvodnje in lahko dolgoročno vplivajo tudi na cene hrane.

Ključna gibanja cen surovin

Nafta na sedemmesečnem vrhu

Med energenti se je medtem povprečna cena nafte Brent februarja zvišala za 5,7 odstotka in dosegla približno 60 evrov za sodček. Gre za drugo zaporedno mesečno rast in najvišjo raven v zadnjih sedmih mesecih. K rasti cen nafte so prispevale predvsem napetosti na Bližnjem vzhodu in špekulacije o vojaškem posredovanju proti Iranu.

Po ocenah analitikov bi morebitna širitev konflikta lahko vplivala na nadaljnjo rast cen energentov, predvsem če bi prišlo do motenj v transportu nafte skozi Hormuško ožino.

Nižje borzne cene sicer prinašajo priložnost za manjše proizvajalce, ki niso vezani na dolgoročne pogodbe in lahko surovine kupujejo po tekočih cenah. Toda strukturne težave v pridelavi kakava niso izginile. Povprečna starost kakavovcev v Slonokoščeni obali in Gani presega 25 let, bolezen nabrekanja kakavovih poganjkov (CSSV) še vedno pustoši nasade, vse manj mladih kmetov pa se odloča za pridelavo. Svetovna banka opozarja, da se lahko primerno območje za gojenje kakava do leta 2050 skrči za polovico. Kratkoročni padec cen tako ne odpravlja dolgoročnih pritiskov, ki bodo na trgu kakava in kave občutni še desetletja.