Ob svetovnem dnevu hrane, ki ga vsako leto obeležujemo 16. oktobra, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) poziva k skupnemu globalnemu prizadevanju za oblikovanje trajnostnih in prehransko varnih sistemov, ki bodo zagotavljali dostop do zdrave hrane v sožitju z naravo.
Letošnje geslo “Z roko v roki za boljšo hrano in boljšo prihodnost” simbolizira potrebo po sodelovanju vlad, organizacij, različnih sektorjev in skupnosti na poti do preobrazbe obstojnih agroživilskih sistemov.
Po ocenah FAO trenutno okoli 673 milijonov ljudi trpi zaradi lakote, medtem ko na drugi strani sveta narašča delež prekomerno hranjenih, kar kaže na pretirano neenakost in neustrezno delovanje prehranskega sistema. Prav tako je kmetijstvo pomemben vir emisij toplogrednih plinov, zato so nujno potrebne spremembe v načinu pridelave, žetve in porabe hrane, ki lahko prispevajo k zmanjšanju okoljskega odtisa.
V Sloveniji prav tako potekajo prizadevanja za trajnost in pravičnost v prehrani. Zavezništvo za prehransko prihodnost Slovenije, ki združuje različne okoljske, kmetijske in potrošniške organizacije, poudarja potrebo po preobrazbi sistema v pravičnega in odpornega, kjer bodo kmetje imeli priložnosti za razvoj, potrošniki pa bodo obveščeni in odgovorni.
Proizvodnja hrane se v zadnjem desetletju spreminja
Skupno število živine se je od leta 2015 do 2024 zmanjšalo, a se struktura reje pomembno preoblikuje. Medtem ko število prašičev vztrajno upada, število goveda ostaja stabilno, največji porast pa beleži perutnina, ki postaja najpomembnejši vir mesa v državi. Lani smo po podatkih državnega statističnega urada vzredili približno 6,5 milijona perutninskih živali, 454.000 glav goveda in 232.000 prašičev.
Na področju rastlinske pridelave smo na približno 33.000 hektarjih pridelali 161.000 ton krušnih žit, predvsem pšenice in pire, kar je primerljivo z letom 2015. Pridelava krompirja, ki je nekoč veljal za eno ključnih poljščin, pa rahlo upada in je lani znašala manj kot 75.000 ton.
Sadjarstvo ostaja pomemben del slovenske kmetijske krajine – v intenzivnih sadovnjakih smo lani pridelali okoli 65.000 ton sadja, od tega kar 50.000 ton jabolk. Ti podatki razkrivajo, da slovensko kmetijstvo kljub izzivom ohranja stabilno pridelavo hrane, kar je ključno za prehransko varnost in trajnostno prihodnost države.
Lokalni vidiki in pomen šolske prehrane
Na Slovenski čebelarski zvezi opozarjajo na nevarnosti ponarejene in nizko kakovostne hrane na trgu, ki škoduje zdravju in ustvarja nelojalno konkurenco. Promovirajo lokalno kmetijstvo in skrb za trajnost skozi zmanjševanje transportnih poti hrane ter neposredno podporo lokalnim pridelovalcem.
Nacionalni inštitut za javno zdravje pa izpostavlja velik potencial šolske prehrane za oblikovanje zdravih prehranskih navad pri otrocih. Zadnje raziskave pri osnovnih šolah kažejo, da je v šolskih obrokih zadostno zagotovljena sveža zelenjava in voda, a so stročnice in polnozrnata živila manj zastopana. Nove prehranske smernice, ki so v veljavi od začetka šolskega leta 2024/2025, obetajo izboljšave na tem področju.
Organizacija UNICEF Slovenija poziva k večjemu vključevanju otrok in mladih v oblikovanje prehranskih politik, zagotavljanju cenovno dostopne zdrave hrane, podpori lokalnim kmetom ter zmanjševanju hrane, ki se zavrže. Prav tako opozarjajo na negativni vpliv oglasov nezdravih izdelkov na prehranske navade mladine in pozivajo k strožjim omejitvam takšnega oglaševanja.
Preberite več:
Trgovske verige izvajajo projekte, ki skrbijo, da hrana pride do socialno ogroženih državljanov, vsak mesec pa trgovec Hofer donira okoli 130 ton hrane preko več kot 20.000 prejemnikov. Slovenska karitas je lani preko skladišč razdelila 3.754 ton hrane in pomagala več kot 91 tisoč ljudem po vsej državi, pri čemer sodeluje s številnimi trgovskimi centri in prostovoljci.
