Vsako leto 26. novembra obeležujemo svetovni dan trajnostnega prometa, ki odpira pogled na to, kako se premikamo po Sloveniji in svetu. Generalna skupščina Združenih narodov je ta datum razglasila maja 2023, z namenom poudariti pomen trajnostnega transporta, ki zmanjšuje onesnaženost zraka, izboljšuje javno zdravje, je energetsko varčen, fizično in cenovno dostopen ter varen za vse uporabnike. Ob tem povečuje kakovost življenja in prispeva k trajnostnemu razvoju mest in podeželja.
Lani so slovenski vlaki prepeljali 16,8 milijona potnikov, od tega 91 odstotkov v notranjem prevozu. Število potnikov se je v primerjavi s predlanskim letom povečalo za šest odstotkov, opravljenih pa je bilo 1,1 milijarde potniških kilometrov, kar je deset odstotkov več kot leto prej. Ti podatki kažejo, da Slovenci železniški transport še vedno cenijo, predvsem v mestnih območjih, kjer javni prevoz predstavlja ključno alternativo avtomobilom.
Železnica kot varna izbira
Varnost v železniškem prometu je v Sloveniji na visokem nivoju. Lani so se zgodile le štiri prometne nesreče, kar pomeni 92-odstotno zmanjšanje od leta 2004. Posebno pozornost je vredno nameniti dejstvu, da v lanskem letu ni bilo nobene smrtne žrtve. To dokazuje, da je železniški promet varen tako za potnike kot za tovore, kar je ključnega pomena za dolgoročno zaupanje javnosti v trajnostne načine prevoza.
Kljub pozitivnim trendom se pri intermodalnem prevozu, kjer se tovor prevaža z različnimi prevoznimi sredstvi, lani beleži upad. Glavni železniški operater je prepeljal za 13 odstotkov manj enot kot predlani, skupno skoraj 223.000, od tega je bilo 90 odstotkov kontejnerjev in zamenljivih zabojnikov. Razlogi za upad so večplastni, vključno z logističnimi izzivi in globalnimi motnjami v dobavnih verigah.
Avtobusi in minibusi: na poti k zelenemu prevozu
Pri cestnem javnem prevozu se prav tako dogajajo spremembe. Med okolju prijaznejšimi avtobusi in minibusi je lani delovalo 94 vozil na stisnjeni zemeljski plin, 25 avtobusov in pet minibusov na električni pogon ter 28 avtobusov na hibridni pogon. Skupno to predstavlja približno pet odstotkov celotne avtobusne flote. Električni avtobusi in minibusi so se v primerjavi z letom 2023 povečali za 11 odstotkov.
Poraba dizelskega goriva pri mestnih avtobusih se je zmanjšala za štiri odstotke, medtem ko je poraba električne energije zrasla za 59 odstotkov, stisnjenega zemeljskega plina pa za šest odstotkov. Ti podatki kažejo, da se prehod na trajnostna goriva počasi, a vztrajno dogaja, kar je pomembno tako za okolje kot za dolgoročne stroške prevoznikov.
Javni prevoz: prednjačijo prebivalci mest
Po podatkih statističnega urada je lani 62 odstotkov prebivalcev mest uporabilo javni prevoz, vsak deseti pa ga je uporabljal vsak dan. V manjših mestih in predmestjih pa 63 odstotkov prebivalcev javnega prevoza ni uporabljalo, na podeželju pa je bil ta delež še večji, kar kaže na pomanjkanje dostopnosti.
Četrtina prebivalcev meni, da bi uporaba javnega prevoza vzela preveč časa, za petino podeželskega prebivalstva pa je javni prevoz sploh nedosegljiv.
Avtomobili še vedno kraljujejo, kolesa upadajo
V Sloveniji je leta 2022 imelo vsaj en osebni avtomobil 84 odstotkov gospodinjstev, kolo pa 44 odstotkov. Delež avtomobilov je v primerjavi z letom 2000 narasel za pet odstotnih točk, delež koles pa se je zmanjšal za 18 odstotnih točk. Ta trend kaže, da se Slovenci še vedno močno zanašajo na osebne avtomobile, kar predstavlja izziv za trajnostni promet.
Z vidika trajnostnega prevoza je jasno, da obstaja velika razlika med urbanimi in ruralnimi območji. Medtem ko v mestih javni prevoz predstavlja alternativo avtomobilom, na podeželju ta ni na voljo ali pa je premalo pogost, kar zmanjšuje možnosti za okolju prijazno mobilnost.
Preberite več:
Svetovni dan trajnostnega prometa je priložnost za razmislek o tem, kako se lahko Slovenija premakne k bolj trajnostnemu transportu. Vlaki in avtobusi imajo pomembno vlogo, a povečanje dostopnosti na podeželju in promocija koles kot prevoza bi še dodatno pripomogla k znižanju onesnaženosti in izboljšanju kakovosti življenja. Strategije za prihodnost morajo biti usmerjene tako v infrastrukturo kot v izobraževanje in spodbujanje trajnostnih navad med državljani.
