Sporočilo letošnjega svetovnega dneva turizma, ki ga obeležujemo 27. septembra, je, kako pomembna je ta gospodarska dejavnost za družbo in okolje, s poudarkom na trajnostni preobrazbi. Slovenija je v letu 2024 gostila približno pet milijonov tujih turistov, ki so ustvarili 12,4 milijona prenočitev, kar predstavlja okoli 73 odstotkov vseh nočitev v državi. Najbolj obiskane so bile prestolnica Ljubljana, obmorski Piran in gorska občina Bled, a se turistični tokovi vse bolj raztezajo tudi na manj znane destinacije.
V številnih občinah, ki ne sodijo med najbolj prepoznavne turistične točke, a ponujajo raznolika doživetja, kot so lokalna kulinarika, kulturna dediščina in aktivnosti v naravi, so v zadnjih šestih letih zaznali rast števila prenočitev ali podaljšanje povprečne dobe bivanja. Takšni trendi nakazujejo potencial za bolj uravnotežen razvoj turizma in razpršitev obremenjenosti najbolj obiskanih območij.
Skoraj 40 odstotkov vseh prenočitev tujih turistov je bilo lani ustvarjenih prav v Ljubljani, Piranu in na Bledu, so sporočili iz državnega statističnega urada. Ljubljana je zabeležila 16-odstotno rast prenočitev v primerjavi z letom 2019, Bled pa 3-odstotno rast, medtem ko je Piran zabeležil rahlo upad prenočitev za 1 odstotek. Povprečna dolžina bivanja tujih gostov je v Ljubljani in Piranu ostala nespremenjena, na Bledu pa je narasla z 2,2 na 2,4 prenočitve.
Domači turisti ostajajo zvesti morju in zdraviliščem
Domači turisti so največ prenočili v občinah Piran, Izola in Brežice, ki so prispevale približno četrtino vseh njihovih prenočitev. Medtem ko je bilo v obmorskih občinah število prenočitev primerljivo s preteklimi leti, so v Brežicah zabeležili 6-odstotni upad. Najdaljšo povprečno dobo bivanja so domači turisti imeli v Izoli, kjer so ostali približno štiri noči.
V regiji Zahodna Slovenija so zaznali določene spremembe. V gorenjski regiji je domačih turistov v Kranjski Gori manj za 12 odstotkov v primerjavi s predlani, medtem ko so v Radovljici zabeležili rast tako domačih kot tujih prenočitev. Največji porast tujih turistov med regijo je bil v Žirovnici (87-odstoten) in na Jezerskem (63-odstoten).
V osrednjeslovenski regiji je Ljubljana ostala najbolj obiskana občina, pri čemer je Kamnik izstopal po številu prenočitev domačih turistov. Turisti iz Češke so v Kamniku bivali tudi dlje kot domači. Poleg tega so občine Brezovica in Ivančna Gorica doživele znatno rast prenočitev tujih turistov.
V Primorsko-kraški regiji je občina Sežana zabeležila najhitrejšo rast domačih turistov (40%), tujih pa za 16% več kot pred petimi leti. Tujci, predvsem iz Italije, so ostali najštevilnejši obiskovalci, sledili so jim domači gosti ter turisti iz Nemčije in Francije.
Vzhodna Slovenija in razširjanje turističnih tokov
Savinjska regija je doživela porast tako tujih kot domačih prenočitev, z Rečico ob Savinji, ki je dosegla 22% več tujih prenočitev kot leta 2019, in Velenjem, kjer so domači turisti skoraj podvojili bivanja glede na pretekla leta. V Podravski regiji je Maribor zaostal za Ljubljano, vseeno pa je zaznati rahlo rast domačih prenočitev, medtem ko občina Ormož s svojo vinorodno dediščino beleži skoraj 1,5-krat več prenočitev kot leta 2019.
Pomurska regija predstavlja 6% vseh prenočitev, z največ prenočitvami v občini Moravske Toplice, kjer je približno enako število domačih in tujih gostov. Podobno velja za Radence in Veržej, kjer so domači ostali tudi nekoliko dlje.
V Posavski regiji so prenočitev v občini Brežice zabeležili za 6% manj, tudi pri tujih gostih je bila številka približno enaka kot v preteklosti. Opaziti je premik v strukturi obiskovalcev, kjer so lani največ tujih turistov prišli iz Hrvaške, medtem ko je pred leti prevladovala Italija.
Jugovzhodna Slovenija s termami v občinah Črnomelj, Metlika in Semič beleži rast prenočitev, pri čemer so večino ustvarili domači turisti. Najbolj obiskana poletna obdobja potrjujejo rast zanimanja za to regijo, tudi Kočevje beleži več prenočitev kot pred leti.
V Primorsko-notranjski regiji so dominirale Postojna, Pivka in Cerknica, ki so precej povečale število prenočitev tako domačih kot tujih turistov. V Koroški regiji pa sta Mislinja in Slovenj Gradec zabeležili znatno rast, predvsem zaradi več obiska domačih gostov in povečanja turistov iz Hrvaške.
Preberite več:
Tudi v manj obiskani zasavski regiji so domači turisti močno prispevali k porastu prenočitev, ki je v primerjavi z letom 2019 narastel kar sedemkrat.
