Svetovni dan varčevanja, ki ga vsako leto obeležujemo 31. oktobra, ima bogato tradicijo, ki sega v leto 1924, ko so se na mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu zbrali predstavniki iz 27 držav, vključno z območjem današnje Slovenije.
Namen dogodka je spodbujanje varčevanja kot pomembnega mehanizma za gospodarsko stabilnost in osebno finančno varnost. Varčevanje je pomemben del razpoložljivega dohodka gospodinjstev, poleg porabe za trajne in netrajne dobrine in storitve.
V Sloveniji je bila stopnja bruto varčevanja gospodinjstev lani 13,3 odstotka, kar uvršča državo v sredino med državami EU. Manjšo stopnjo varčevanja kot Slovenija ima denimo Slovaška s 5,9 odstotki, višjo pa Nemčija s 20 odstotki. Evrsko območje kot celota je imelo lani nekoliko višjo stopnjo (15,3%) od slovenskega povprečja.
Po podatkih Banke Slovenije so finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji (vplivajo vloge, delnice, gotovina in druga sredstva) lani dosegla skupno 87,2 milijarde evrov, kar predstavlja rahlo upočasnitev rasti s 8,5 na 8,4 odstotka. Največji delež sredstev predstavljajo bančne vloge (35,8%), sledijo delnice in lastniški kapital (35,2%) ter zavarovanja in pokojninski skladi (11,2%), delež gotovine pa je znašal 9,1 odstotka.
Po drugi strani pa so se finančne obveznosti gospodinjstev, kot so posojila, povečale na 18,5 milijarde evrov, kar je 5,6-odstotna rast, predvsem zaradi močnega naraščanja dolgoročnih posojil, ki predstavljajo več kot 82 odstotkov vseh obveznosti.
Stanovanjska posojila so v zadnjem desetletju zrasla za skoraj 61 odstotkov, potrošniška posojila pa za dobrih 58 odstotkov, kar kaže na večjo zadolženost gospodinjstev.
Preberite več:
V Sloveniji je bila lani zadolženost gospodinjstev (razmerje med finančnimi obveznostmi in bruto razpoložljivim dohodkom) 40,4 odstotka, kar je po več letih rahlega zvišanja, še vedno skoraj polovico manj od povprečja evrskega območja (82,2%).
