Svetovni dan zdravja: Slovenija pod povprečjem EU pri zdravju prebivalcev

Svetovni dan zdravja, ki ga praznujemo danes, ponuja konkreten vpogled v to, kako prebivalci Evrope in Slovenije dejansko živijo. Podatki državnega statističnega urada razkrivajo zanimivo razmerje med zaznanim zdravjem, prehranskimi navadami in telesno aktivnostjo, ob tem pa tudi jasen razkorak med Slovenijo in “najbolj zdravimi državami” v EU.

V ospredju letošnjega dneva zdravja, ki ga obeležujemo pod geslom “Skupaj za zdravje. Podpirajmo znanost”, so prav podatki, ki ne govorijo le o zdravju kot osebni izbiri, temveč kot širšem družbenem in ekonomskem vprašanju.

Slovenija pod povprečjem EU pri zaznanem zdravju

Približno dve tretjini prebivalcev Slovenije, starejših od 16 let, svoje zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro. To pomeni 66,2 odstotka, kar nas uvršča pod povprečje Evropske unije, ki znaša 68,5 odstotka.

Razlika je še bolj očitna v primerjavi z najboljšimi državami, kjer deleži presegajo 79 odstotkov. Na drugi strani lestvice so države, kjer manj kot polovica prebivalcev ocenjuje svoje zdravje kot dobro.

Pregled ključnih primerjav:

Slovenija tako ni v skupini držav z najslabšimi rezultati, vendar tudi ne med tistimi, ki bi narekovale standarde. To odpira vprašanje, ali so razlike posledica življenjskega sloga ali širših sistemskih dejavnikov.

Podatki kažejo povezavo med prehranskimi navadami in samooceno zdravja. Med prebivalci Slovenije jih 69 odstotkov vsak dan uživa zelenjavo, 62 odstotkov pa sadje.

Pri tistih, ki svoje zdravje ocenjujejo kot zelo dobro, so ti deleži še višji. To potrjuje, da prehranske navade niso zgolj priporočilo, temveč eden ključnih dejavnikov zaznanega in dejanskega zdravja.

Zanimivo je tudi, da starejši prebivalci pogosteje posegajo po sadju in zelenjavi kot mlajši. Pri starejših od 64 let jih sadje vsakodnevno uživa približno 75 odstotkov, zelenjavo pa 73 odstotkov.

Starejši bolj dosledni pri aktivnosti, mlajši pa bolj pasivni

Na prvi pogled presenetljiv podatek prihaja s področja telesne aktivnosti. Skoraj 35 odstotkov prebivalcev Slovenije se s športno ali rekreativno dejavnostjo ukvarja vsak dan, vsaj 10 minut neprekinjeno.

Najvišji delež dnevne aktivnosti je prav pri starejših od 64 let, kjer dosega 45 odstotkov. V starostni skupini od 35 do 44 let pa ta delež pade na 26 odstotkov. Hkrati pa imajo starejši tudi najvišji delež popolne neaktivnosti, kar kaže na večjo polarizacijo znotraj te skupine.

Pregled telesne aktivnosti:

Podatki kažejo, da je telesna aktivnost močno povezana z življenjskim slogom in verjetno tudi s časovno razpoložljivostjo. Aktivnejši so tisti, ki imajo več fleksibilnosti, kar pogosto velja za starejše.

Ekonomsko vprašanje

Svetovni dan zdravja v tem kontekstu odpira širšo razpravo, ker zdravje ni več zgolj zdravstvena tema, temveč postaja pomemben ekonomski indikator. Nižja samoocena zdravja posledično ustvarja večji pritisk na zdravstveni sistem, nižjo produktivnost in večje dolgoročne stroške za državo. Po drugi strani bolj zdrava populacija bolj delovno učinkovita in manj obremenjuje javne finance.

Podatki za Slovenijo kažejo stabilno, a ne izstopajočo sliko. Največji potencial za izboljšanje je pri mlajših in delovno aktivnih skupinah, kjer so prehranske in gibalne navade slabše kot pri starejših. Prav tu se odpira prostor za politike, ki presegajo zdravstveni sistem in posegajo v organizacijo dela, urbano okolje in dostopnost zdravega življenjskega sloga.