Mednarodni referenčni kazalnik cen hrane je januarja ponovno upadel, tokrat za 0,4 odstotka, na 123,9 točke. Gre za peti zaporedni mesečni upad, indeks pa je zdaj 0,6 odstotka nižji kot pred enim letom, je v petek objavila Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO).
Januarski upad so poganjale predvsem nižje cene mlečnih izdelkov, ki so se v primerjavi z decembrom znižale za kar pet odstotkov. Pocenili so se zlasti sir in maslo, saj so bile razpoložljive količine na trgu izdatne. Povpraševanje po posnetem mleku v prahu se je sicer nekoliko okrepilo, predvsem iz držav Bližnjega vzhoda, severne Afrike in delov Azije, a to ni zadostovalo za preobrat.
Upadel je tudi indeks cen mesa, za 0,4 odstotka. Glavno breme so nosile nižje cene svinjine ob obilni svetovni ponudbi in šibkem povpraševanju. Cene perutninskega mesa so se sicer zvišale, kar je posledica večjega izvoznega povpraševanja po brazilski perutnini, medtem ko so bile cene govejega in ovčjega mesa razmeroma stabilne. Sladkor se je pocenil za odstotek, kar odraža pričakovanja večje ponudbe v tekoči sezoni. K temu prispevajo napovedi znatnega okrevanja pridelave v Indiji, ugodni obeti na Tajskem ter pozitivne proizvodne napovedi iz Brazilije.
V nasprotni smeri pa so se gibale cene rastlinskih olj, ki so se zvišale za 2,1 odstotka. Podražili so se palmovo, sojino in sončnično olje. Pri palmovem olju gre za sezonsko upočasnitev pridelave v jugovzhodni Aziji ob stabilnem globalnem povpraševanju, pri sojinem pa za zmanjšanje izvoznih zalog v Južni Ameriki in pričakovanja krepkega povpraševanja po biogorivih v Združenih državah. Edino repično olje se je pocenilo ob izdatni razpoložljivosti v Evropski uniji.
Indeks cen žitaric se je zvišal le za 0,2 odstotka. Cene pšenice in koruze so sicer rahlo upadle, a je to več kot izravnal 1,8-odstotni skok cen riža, ki ga poganja okrepljeno povpraševanje po dišečih sortah. Pri pšenici obilne zaloge odtehtajo skrbi zaradi vremenskih razmer, ki ogrožajo mirujočo ozimnico v Rusiji in ZDA. Pri koruzi pa so ugodne svetovne zaloge izravnale vpliv neugodnih vremenskih razmer v Argentini in Braziliji ter krepkega povpraševanja po etanolu v ZDA.
Vzporedno z indeksom je FAO objavil tudi najnovejše ocene za svetovno pridelavo žitaric, ki jo za leto 2025 ocenjuje na 3.023 milijonov ton. Gre za rekord pri vseh treh glavnih kategorijah: pšenici, krmnih žitaricah in rižu. Navzgor so popravili predvsem ocene za pšenico, zlasti zaradi višjih pridelkov od pričakovanih v Argentini, Kanadi in EU, ter za koruzo in riž, kjer rast napovedujejo Kitajska, ZDA, Indija, Bangladeš in Indonezija.
Po posodobljenih napovedih naj bi se svetovne zaloge žitaric v sezoni 2025/26 povečale za 7,8 odstotka na novo rekordno raven. Razmerje med zalogami in porabo naj bi doseglo 31,8 odstotka, kar bi bila najvišja raven od leta 2001. Tudi svetovna trgovina z žitaricami naj bi v tržnem letu 2025/26 zrasla za 3,6 odstotka.
Sistem za informacije o kmetijskih trgih (AMIS), ki deluje pod okriljem FAO, je v petek objavil tudi mesečno poročilo o razmerah na trgih. V njem sicer ugotavlja, da mednarodni trgi glavnih poljščin delujejo stabilno in prožno, a obenem opozarja, da je takšna slika v precejšnji meri posledica ugodnega spleta okoliščin: izdatnih žetev, delujočih dobavnih verig in zadostne razpoložljivosti gnojil. Sklepati, da so svetovni trgi prehrambnih surovin zdaj strukturno manj ranljivi za pretrese, bi bilo napačno, svari AMIS.
Za slovenskega potrošnika, ki ga bremenijo občutne podražitve hrane v zadnjem letu, so januarski globalni trendi vsaj delno spodbudni. Po podatkih Statističnega urada je bila hrana v letu 2025 glavni razlog za inflacijski pritisk, cene hrane in brezalkoholnih pijač so se na letni ravni zvišale za 4,5 odstotka in k 2,7-odstotni inflaciji prispevale kar 0,8 odstotne točke. Kot je nedavno poročal RTV Slovenija, so pri Zvezi potrošnikov Slovenije opozorili, da cene hrane v Sloveniji v povprečju rastejo hitreje od splošne inflacije, kar pomeni, da vse podražitve niso objektivno utemeljene.
Nižje mednarodne cene surovin sicer ne pomenijo samodejne pocenitve na trgovinskih policah, saj na končno ceno vplivajo še stroški predelave, prevoza, energije in marže vzdolž celotne verige. Vseeno pa trendi, ki jih zajema FAO indeks, zmanjšujejo pritisk na vhodne stroške in dolgoročno delujejo v korist potrošnikov.
