Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Kristalina Georgieva, je na letošnjem letnem zasedanju IMF in Svetovne banke v Washingtonu poudarila ključni pomen odprte trgovine kot gonilne sile svetovne gospodarske rasti, ne glede na carinsko politiko predsednika ZDA. V svojem nagovoru je opozorila pred nevarnostjo povračilnih ukrepov, ki bi lahko povzročili še večje zaostrovanje trgovinskih napetosti in ogrozili svetovno stabilnost.
Po njenih besedah je svetovno gospodarstvo v precej boljšem stanju, kot so napovedovali spomladi, ko so bile uvedene številne carinske omejitve. To izboljšanje pripisuje zavzetim politikam držav, ki so okrepile svoje institucije in stabilnost finančnih sistemov, medtem ko je zasebni sektor združil moči za utrjevanje globalnih dobavnih verig.
Kljub temu pa so tveganja še vedno prisotna, zlasti zaradi naraščajoče inflacije, visoke ravni javnega dolga in politične nestabilnosti, ki grozi z destabilizacijo svetovnega gospodarskega okolja. Zato je Georgieva apelirala na države, naj se vzdržijo sprožanja trgovinskih vojn, ki po njenem mnenju prinašajo le škodo.
Globalna trgovinska vojna negativno vpliva na rast
Izpostavila je, da so glavne države, ki so povečale carine – ZDA, Kitajska in Kanada – še vedno v manjšini, saj večina držav članic IMF ni uvedla takšnih ukrepov. Zaradi tega je še enkrat pozvala k zadržanosti in previdnosti, saj bi globalna trgovinska vojna povzročila negativne učinke na gospodarsko rast.
Na področju regionalnih gospodarskih gibanj je kot motor svetovne rasti izpostavila Indijo, ki ji IMF letos napoveduje 6,6-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kljub pritiskom zaradi ameriških carin. Indijske oblasti je spodbudila k nadaljevanju reform, zniževanju carin in poglabljanju gospodarskega sodelovanja z drugimi regijami, predvsem z Evropsko unijo.
Georgieva je omenila tudi rast vlaganj v umetno inteligenco, ki jo vidi kot dvorezen meč. Po njenih ocenah lahko razvoj UI v ZDA pripomore od 0,1 do 0,8 odstotne točke k globalni rasti BDP, hkrati pa lahko pospeši naraščanje družbenih neenakosti med bogatejšimi in revnejšimi državami.
Preberite več:
Na vprašanje glede vpliva morebitnega konca vojne v Gazi na regijsko gospodarstvo je izrazila prepričanje, da bi bilo to za območje denimo blagoslov, čeprav je poudarila, da mora trajnostni mir podpirati vse vpletene strani.
