Svetovno povpraševanje po nafti raste, a geopolitične napetosti povečujejo negotovost

Naftna ploščad
Foto: Unsplash

Po najnovejših podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) naj bi svetovno povpraševanje po nafti v letu 2025 naraslo za 720 tisoč sodov na dan, kar je nekoliko manj od prejšnjih ocen. Rast upočasnjujejo šibke dobave v ZDA in na Kitajskem v drugem četrtletju, medtem ko bodo v letu 2026 povpraševanje omejevale negotove gospodarske razmere in širša uporaba čistih energetskih tehnologij.

Ponudba nafte se je maja povečala za 330 tisoč sodov dnevno na 105 milijonov sodov, kar je 1,8 milijona več kot pred letom dni. Rast je bila enakomerno razporejena med države OPEC+ in ne-OPEC+, saj je proizvajalska zveza začela postopno ukinjati prostovoljne omejitve proizvodnje. Za celotno leto 2025 se pričakuje povečanje ponudbe za 1,8 milijona sodov dnevno, v letu 2026 pa za dodatnih 1,1 milijona sodov.

Nihanja cen in zmanjšanje ruskih izvozov

Predelovalne zmogljivosti naj bi se v prihodnjih dveh letih povečale za približno 460 tisoč sodov dnevno, na povprečje okoli 83,3 oziroma 83,7 milijona sodov dnevno. Kljub najvišjim maržam predelave od prvega četrtletja 2024 je rast cen surove nafte v začetku junija znižala dobičkonosnost, saj so se razmiki cen bencina, nafte in kurilnega olja zmanjšali.

Ruski izvoz surove nafte in naftnih derivatov se je maja zmanjšal za 230 tisoč sodov dnevno na 7,3 milijona sodov, kar je 380 tisoč manj kot pred letom dni. Zaradi padca cen so se prihodki znižali za 480 milijonov dolarjev na 12,6 milijarde dolarjev, kar je največji padec v zadnjih letih. Prihodki od izvoza surove nafte so bili najnižji od februarja 2021, prihodki od naftnih derivatov pa od junija 2023.

Zaloge nafte rastejo, a ostaja negotovost zaradi geopolitičnih tveganj

Globalne zaloge nafte so se aprila povečale že tretji mesec zapored, in sicer za 32,1 milijona sodov, predvsem zaradi rasti zalog surove nafte v državah, ki niso članice OECD. Kljub temu so skupne zaloge še vedno za 90 milijonov sodov nižje kot pred letom dni. Zaloge industrijskih držav OECD so se zmanjšale za 9 milijonov sodov in so zdaj 97 milijonov nižje kot pred letom.

Po zračnih napadih Izraela na iranske jedrske in vojaške cilje 13. junija so terminske pogodbe za Brent dosegle šestmesečni vrh 74 dolarjev za sod. Napetosti med državama, ki že desetletja vodita prikrito vojno, so se zaostrile, prvič pa je bila tarča tudi energetska infrastruktura. Čeprav iranski izvoz nafte ni bil neposredno prizadet, so strahovi pred širjenjem motenj v ključni Hormuški ožini povzročili rast cen.

Iran dnevno proizvaja približno 4,8 milijona sodov surove nafte, kondenzata in NGL, od tega izvaža okoli 2,6 milijona sodov. Kljub zaostritvi ameriških sankcij ostaja izvoz stabilen, predvsem na Kitajsko. Poleg surove nafte je Iran pomemben izvoznik kurilnega olja, LPG in nafte.

Vpliv napadov na proizvodnjo plina in rafinerije

Delno je bila ustavljena proizvodnja na največjem svetovnem plinskem polju South Pars po izraelskem napadu, ki je povzročil požar. Še ni jasno, ali so bili prizadeti kondenzat in NGL iz faze 14 tega polja. V Izraelu so zaradi varnostnih razlogov ustavili več kot 60 odstotkov proizvodnje zemeljskega plina, vključno z offshore poljem Leviathan, medtem ko so iranski napadi poškodovali rafinerijo v Haifi. Iran je večkrat grozil, da bo ob napadu zaprl Hormuško nižino, ki predstavlja izhod za približno četrtino svetovne nafte. Zaprtje, tudi začasno, bi močno vplivalo na globalne trge z nafto in plinom.

Čeprav so trgi trenutno dobro oskrbljeni (z zalogami in ponudbo) so geopolitična tveganja velika. Svetovno povpraševanje po nafti naj bi letos naraslo za 720 tisoč sodov dnevno, ponudba pa za 1,8 milijona, proizvajalci izven OPEC+ pa bodo prispevali večino k rasti številk.

IEA, kljub negotovostim na trgu, ostaja zavezana sodelovanju z energetskimi proizvajalci in potrošniki za zagotavljanje energetske varnosti. Dogajanje na svetovnem trgu nafte ostaja pod vplivom tako gospodarskih kot političnih dejavnikov. Rast ponudbe in povpraševanja je sicer spodbudna, a geopolitične napetosti, zlasti na Bližnjem vzhodu, lahko hitro spremenijo ravnovesje in vplivajo na cene ter dobavo energentov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji