Nočitev s hrano v evropskih državah se cenovno močno razlikuje. Švicarska prednjači z najvišjimi cenami gostinskih storitev na celini, medtem ko Severna Makedonija turistom ponuja daleč najugodnejše razmere. Slovenija se s cenami restavracij in hotelov uvršča pod evropsko povprečje, a ostaja dražja od Madžarske.
Po najnovejših podatkih Eurostata je indeks cen za restavracije in hotele v Švici dosegel 171, kar pomeni, da so tamkajšnje gostinske storitve za 71 odstotkov dražje od povprečja Evropske unije. Na drugi strani lestvice je Severna Makedonija z indeksom 50, kar pomeni polovico evropskega povprečja.
Med članicami EU drži prvo mesto Danska z indeksom 148. Sledita ji Irska (129) in Finska (127). Najugodnejše cene v Uniji ponuja Bolgarija, kjer je indeks znašal le 53.
Geografska razporeditev cen sledi poznanemu vzorcu: sever drag, vzhod poceni. Nordijske države so za goste izrazito drage, podobno velja za zahodnoevropske prestolnice. Irska, Nizozemska, Belgija, Nemčija in Francija vse presegajo povprečje ali pa se mu močno približujejo.
V južni Evropi izstopa Italija, ki je nad povprečjem, medtem ko Portugalska, Španija in Grčija ostajajo občutno cenejše. Hrvaška se z indeksom blizu 100 približuje evropskemu povprečju, Ciper in Malta pa sta nekoliko ugodnejši, čeprav še vedno dražji od večine vzhodnoevropskih držav.
Slovenija cenejša od sosednjih Avstrije in Italije
Primerjava s sosednjimi državami razkrije precejšnje razlike. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so cene gostinskih storitev v Avstriji in Italiji višje od slovenskih za 22 oziroma 19 odstotkov. Tudi Hrvaška je za šest odstotkov dražja. Nasprotno je na Madžarskem prenočevanje s hrano ugodnejše, in sicer za petino.
Te razlike strokovnjaki pripisujejo predvsem stroškom dela. Kristóf Gyódi z Univerze v Varšavi je za Euronews pojasnil, da je gostinska panoga izrazito delovno intenzivna, zato se razlike v plačah med državami neposredno odražajo v cenah storitev. Poleg plač na končno ceno vplivajo še stroški energije in komunalnih storitev, stopnja DDV ter cene poslovnih nepremičnin.
Evropsko združenje gostinstva HOTREC poudarja, da stroški dela predstavljajo največji delež odhodkov v panogi. Države z višjimi plačami in strožjimi sistemi socialnih prispevkov se zato uvrščajo višje v cenovnih primerjavah. Poleg energije in davkov združenje opozarja tudi na prehransko inflacijo, pritiske v dobavnih verigah ter regulativne zahteve, ki manjšim gostincem predstavljajo posebno breme.
Gyódi dodaja, da cenovne razlike sicer vplivajo na turistične tokove, a niso edini dejavnik. Oddaljenost, dostopnost in privlačnost posameznih destinacij ostajajo ključni pri odločitvah potnikov.
Eurostatov indeks cen temelji na primerjavi standardne košarice gostinskih storitev v 36 evropskih državah. Povprečje EU je določeno pri 100, vrednosti nad tem pragom nakazujejo nadpovprečne cene, vrednosti pod njim pa podpovprečne. Indeks služi kot primerljivo merilo in ne izraža denarnih zneskov.
