Roche in Novartis sta lani prodala za skupaj več kot 140 milijard frankov zdravil, njuni delnici dosegata rekordne vrednosti, švicarskim politikom pa grozi panika. Namesto slavja po najboljšem letu v zgodovini obeh farmacevtskih velikanov je švicarska vlada januarja 2026 sklicala delovno skupino za izboljšanje pogojev za farmacevtsko industrijo, piše novinarka SWI swissinfo.ch Jessica Davis Plüss. Panožno združenje Interpharma je stanje ocenilo dramatično: “Švica je na razpotju.”
Roche je leta 2025 prihodke povečal za sedem odstotkov na 61,5 milijarde frankov, deset novih molekul je vstopilo v pozne faze kliničnih preskušanj. Novartis je presegel pričakovanja pri prodaji ključnih zdravil, delnice na newyorški borzi pa so februarja dosegale zgodovinske vrhove. Po lestvici EY sta zdaj obe podjetji med 60 največjimi na svetu po tržni kapitalizaciji. Roche je s 353 milijardami dolarjev na 31. mestu, Novartis z 265 milijardami na 53.
Vprašanje ni, koliko obe podjetji zaslužita, ampak kam usmerjata sveže naložbe. Roche in Novartis sta pod pritiskom Trumpove administracije lani obljubila za skupaj 73 milijard dolarjev naložb v ZDA v naslednjih petih letih. Cilj: proizvodnja vseh ključnih zdravil za ameriške paciente na ameriških tleh. V decembru sta bila med devetimi podjetji, ki so z Belo hišo podpisala sporazume o znižanju cen novih zdravil. Te poteze so preprečile carine na farmacevtske izdelke, a v Švici so jih sprejeli z nelagodjem. Že v zadnjem desetletju je 40 odstotkov Rochovih naložb v kapital in raziskave šlo v ZDA, ki predstavljajo 47 odstotkov prodaje. Švica je dobila tretjino naložb, a predstavlja le odstotek prodaje. Roche zdaj namerava delež ameriških naložb dvigniti na 50 odstotkov.
“ZDA in Kitajska sta gospodarsko izjemno močni in to moč uporabljata, da privabita naložbe,” je priznal Rochejev direktor Thomas Schinecker.
Z 9 milijoni prebivalcev Švica preprosto nima enakega vzvoda. Konkurenca se je razširila tudi na manjše države. Irska in Nizozemska sta izboljšali spodbude za multinacionalke. Danska, dom podjetja Novo Nordisk in zdravila za hujšanje Wegovy, je oblikovala nacionalno strategijo z davčnimi olajšavami za raziskovalno intenzivne panoge in naložbami v univerze. Na indeksu konkurenčnosti BAK Economics za leto 2025 je Švica zdrsnila na tretje mesto za ZDA in Irsko.
Davis Plüss v članku na SWI swissinfo.ch med državami, ki se ponujajo kot cenejša alternativa, omenja tudi Slovenijo. A za Slovenijo to ni nov položaj. Novartis in Sandoz, ki se je leta 2023 odcepil v samostojno podjetje, sta v dveh desetletjih v Slovenijo vložila več kot 3,5 milijarde evrov brez upoštevanja prevzema Leka. Skupaj z nakupnino za Lek znesek presega 5,5 milijarde evrov.
Februarja 2025 je Novartis v Mengšu odprl prvo specializirano tovarno za proizvodnjo virusnih vektorjev v Evropi, vredno 40 milijonov evrov. V teku so naložbe v skupni vrednosti okrog 500 milijonov evrov na lokacijah v Ljubljani in Mengšu. Sandoz je medtem v Lendavo usmeril naložbo, vredno več kot 400 milijonov dolarjev, za proizvodnjo biološko podobnih zdravil, kar je največja posamična tuja naložba v zgodovini Slovenije.
Po podatkih bonitetne hiše CompanyWall so tri Novartisove in Sandozove družbe v Sloveniji leta 2024 skupaj ustvarile 2,6 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje in 173 milijonov evrov čistega dobička. Samo Lek d.d., proizvodna hrbtenica Sandoza v regiji, je s konsolidiranimi prihodki blizu dveh milijard evrov med največjimi podjetji v državi. Novartis d.o.o., ustanovljen avgusta 2022, je v drugem letu poslovanja podvojil prihodke na 670 milijonov evrov. Bilančna vsota vseh treh družb presega 2,7 milijarde evrov, samo pri Novartisu pa register beleži več kot 3.600 zaposlenih — brez Lekovih odvisnih družb.
| NOVARTIS IN SANDOZ V SLOVENIJI — FINANČNI PREGLED 2024 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Postavka | Lek d.d. (kons.) | Novartis d.o.o. | NPS podružnica | Skupaj |
| Čisti prihodki od prodaje | 1.931.995 | 669.652 | —* | 2.601.647 |
| Celotni prihodki | 1.974.973 | 753.081 | 11.142 | 2.739.196 |
| EBITDA | 166.825 | 109.997 | — | 276.822 |
| Čisti dobiček | 116.773 | 56.077 | — | 172.850 |
| Bilančna vsota | 1.666.536 | 1.112.231 | 3.091 | 2.781.858 |
| Opredmetena osnovna sredstva | n. p. | 646.900 | 17 | — |
| Število zaposlenih | n. p. | 3.562 | 56 | 3.618+ |
| Neto dobičkovna marža | 6 % | 7 % | — | — |
| Bonitetna ocena CW | A | A⁻ | BBB⁻ | — |
*NPS je podružnica brez lastnih prodajnih prihodkov; zneski v tis. EUR; vir: AJPES / CompanyWall | ||||
Novartis d.o.o. je v enem letu povečal opredmetena osnovna sredstva s 476 na 647 milijonov evrov — nove tovarne v Mengšu in Lendavi. Dolgoročne finančne obveznosti so obenem narasle z dveh na 158 milijonov evrov.
Farmacevtska industrija je v zadnjih petnajstih letih postala steber slovenskega izvoza. Po podatkih slovenskega ministrstva za gospodarstvo so se izvozne vrednosti farmacevtskih izdelkov povečale z dveh milijard evrov leta 2010 na 18,7 milijarde leta 2024. Panoga predstavlja več kot šest odstotkov BDP in neposredno zaposluje več kot 12.000 ljudi.
Slovenija je to rast zaslužila. Ko je Novartis začel opuščati cenejša generična zdravila in se osredotočati na inovativna biološka, je država hitro prilagodila pogoje. Ponudila je podporo za prehod na zahtevnejšo proizvodnjo, usposobljeni kadri z univerz in inštitutov pa so naredili razliko. Več kot 80 odstotkov zaposlenih na biofarmacevtski lokaciji v Mengšu ima univerzitetno izobrazbo, tretjina magisterij ali doktorat.
A če veliki koncerni vse več naložb preusmerjajo v ZDA in na Kitajsko, bo manj ostalo za evropske lokacije, tudi za cenovno ugodne. Trumpova zahteva, da se cene novih zdravil v ZDA vežejo na cene v Švici in drugih industrijskih državah, ustvarja pritisk na vse udeležence. Roche in Novartis sta že opozorila, da bi v nekaterih državah lahko zakasnila uvajanje novih zdravil ali se odrekla povračilu iz zavarovanja, če ne bosta dosegla ustreznih cen.
Farmacija z okrog 40 odstotki izvoza ostaja najpomembnejša švicarska izvozna panoga, po podatkih panožnega združenja pa je v zadnjem desetletju prispevala 40 odstotkov celotne gospodarske rasti države. Ko vlada zbere delovno skupino, da razmisli, kako to panogo obdržati doma, je to sporočilo tudi za Slovenijo, kjer je od teh odločitev odvisnih več tisoč delovnih mest.
