Švicarski frank je februarja 2026 dosegel rekordno raven proti evru. Tečaj je padel na 0,9124 franka za evro, kar je najnižje od uvedbe enotne evropske valute. Proti dolarju je frank od začetka leta 2025 pridobil deset odstotkov, dolar pa se je februarja gibal okoli 0,77 franka. Za švicarsko gospodarstvo, ki dve tretjini prihodkov ustvari v tujini, krepitev franka pomeni, da se vsak evro ali dolar, zaslužen zunaj meja, ob pretvorbi v domačo valuto skrči.
Strategisti ING Bank so povpraševanje po franku označili za “izjemno”, poroča SWI swissinfo.ch. Investitorji bežijo iz dolarja, oslabljenega po Trumpovih carinskih vojnah in političnih pretresih v Washingtonu, in iščejo zatočišče v valuti države z nizkim javnim dolgom, stabilno ekonomijo in predvidljivo politiko. Morgan Stanley priporoča prodajo evra proti franku, saj ocenjuje, da trg precenjuje verjetnost intervencije švicarske centralne banke.
Posledice so za velika švicarska podjetja oprijemljive. Nestlé je v polletnih rezultatih za 2025 sporočil, da je okrepljeni frank prihodkom od prodaje odrezal 4,7 odstotne točke, kar je čisto prodajo znižalo za 1,8 odstotka na 44,2 milijarde frankov, kljub 2,9-odstotni organski rasti. Čisti dobiček se je zmanjšal za deset odstotkov. Roche je prihodke povečal za sedem odstotkov po stalnih tečajih, a v frankih je bila slika precej manj ugodna.
Za manjše švicarsko izvozno podjetje brez globalnih hedging oddelkov je problem še ostrejši. Anketa UBS med 300 švicarskimi podjetji, izvedena jeseni 2025, je pokazala, da ta pričakujejo tečaj 0,91 franka za evro konec leta 2026. UBS sam je sicer optimističnejši in napoveduje 0,95, a pod pogojem, da se nemško gospodarstvo okrepi. Če okrevanja ne bo, se bo frank po UBS-jevi oceni še naprej krepil.
Švicarska narodna banka (SNB) je v pasti. Po šestih zaporednih rezih obrestne mere od začetka 2024 je junija 2025 dosegla ničlo. Decembra 2025 je obrestno mero pustila nespremenjeno pri nič odstotkih, čeprav je inflacija novembra padla na okroglo ničlo. Napoved za 2026 je pomenljiva: komaj 0,3 odstotka inflacije. Predsednik SNB Martin Schlegel je ponovil, da centralna banka negativnih obrestnih mer ne izključuje, a je ovira za njihovo uvedbo visoka. Švica je med letoma 2015 in 2022 že živela z negativnimi obrestmi in izkušnja je bila neprijetna za varčevalce, pokojninske sklade in finančni sistem.
Intervencija na deviznem trgu, ki jo je SNB v preteklosti pogosto uporabljala, je tokrat bolj tvegana. Švica je od junija 2025 na ameriškem seznamu držav pod nadzorom zaradi morebitne valutne manipulacije. Septembra 2025 sta državi podpisali skupno izjavo, v kateri se je SNB zavezala, da ne bo manipulirala s frankom. Vsak večji poseg bi tvegal diplomatski zaplet z Washingtonom.
Za slovenskega opazovalca je švicarska zgodba poučna v več pogledih. Švica je z okrog 9 milijoni prebivalcev majhno, odprto gospodarstvo, odvisno od izvoza, podobno kot Slovenija. Ko valuta okrepi, izvozniki trpijo, a kupna moč prebivalcev raste. Švicarskim potrošnikom nakupovanje v sosednjih državah še nikoli ni bilo tako ugodno. Za podjetja pa je učinek obraten. Nestlé, Roche, Novartis, ABB in Holcim skupaj zaposlujejo desettisoče ljudi v Švici, a velik del prihodkov ustvarijo v evrih in dolarjih. Vsak odstotek apreciacije franka jim obreže marže.
Analitika GAM Investments iz decembra 2025 opozarja, da je frank v realnem smislu precenjen in da pritiski na SNB naraščajo. A orodja centralne banke so omejena: negativne obresti nočejo, intervencija na deviznem trgu je politično občutljiva, inflacije, ki bi frank oslabila, preprosto ni. Karsten Junius, glavni ekonomist J. Safra Sarasin, pričakuje, da bo obrestna mera ostala pri ničli vse leto 2026, prva zvišanja pa šele v drugi polovici 2027.
Frank torej ostaja najmočnejša in najdražja valuta v Evropi. Za švicarsko industrijo, ki je desetletja živela s tem bremenom in se prilagajala z avtomatizacijo, selitvijo proizvodnje in zategovanjem stroškov, je to znana igra. Samo da tokrat pravila postavlja še trgovinska vojna, deflacija in centralna banka z izpraznjenim nabojnikom.
