Tajvan in Združene države Amerike sta dosegla splošno soglasje o vsebini trgovinskega sporazuma, ki presega klasične okvire trgovinskih pogajanj. Gre za dogovor, v katerem se prepletajo carine, polprevodniki, obrambna politika in geopolitika. V ozadju pa ostaja ključno vprašanje, kako zagotoviti dostop do čipov v svetu, kjer so postali strateška surovina.
Pogajanja so se začela aprila lani, ko je ameriški predsednik Donald Trump v okviru politike t. i. vzajemnih carin napovedal dodatne dajatve za številne trgovinske partnerje. Tajvansko blago je sprva obremenil z 32-odstotnimi carinami, ki so bile kasneje znižane na 20 odstotkov. Grožnja višjih carin na čipe pa je ostala ključen vzvod v pogajanjih.
Čipi pogajalska valuta
Tajvan ima v globalni industriji polprevodnikov izjemen položaj. Po podatkih TrendForce in World Semiconductor Trade Statistics (WSTS) tajvanska podjetja obvladujejo približno 60 odstotkov svetovnega trga pogodbenega izdelovanja čipov (foundry), pri najnaprednejših tehnologijah (5 nm in manj) pa celo več kot 90 odstotkov.
Največji igralec je TSMC, ki sam proizvede več kot polovico vseh pogodbeno izdelanih čipov na svetu. Ti čipi so nepogrešljivi v avtomobilski industriji, umetni inteligenci, obrambnih sistemih in potrošniški elektroniki.
V tem kontekstu ni presenetljivo, da so bile prav dobave čipov osrednja tema pogajanj. Tajvanske oblasti so potrdile, da so se z ZDA dogovorile o ugodnejši obravnavi čipov in drugih visokotehnoloških izdelkov, kar pomeni omejitev ali preprečitev dodatnih carin.
Naložbe namesto carin
Del kompromisa je tudi napoved rekordnih naložb v ZDA. TSMC je že lani potrdil 100 milijard dolarjev vredne investicije v ameriške proizvodne zmogljivosti, predvsem v Arizoni. Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino gre za eno največjih tujih industrijskih naložb v zgodovini ZDA.
ZDA s tem ne pridobivajo le del proizvodnje, temveč tudi znanje, delovna mesta in večjo odpornost dobavnih verig. Po ocenah Boston Consulting Group naj bi se do leta 2030 delež ZDA v svetovni proizvodnji čipov povečal s približno 12 na 20 odstotkov, prav zaradi tovrstnih naložb.
Dogovor pa ni omejen zgolj na gospodarstvo. Tajvan se je zavezal k občutnemu povečanju obrambnih izdatkov že letos na več kot tri odstotke BDP, do leta 2030 pa na pet odstotkov BDP. Za primerjavo: povprečje držav Nata trenutno znaša okoli 2,7 odstotka BDP.
S tem Tajvan ne nagovarja le ZDA, temveč tudi širšo varnostno skupnost v azijsko-pacifiški regiji. Obrambni izdatki postajajo del širšega političnega paketa, v katerem trgovina in varnost nista več ločeni temi.
Trgovinski presežek
Tajvanski trgovinski presežek z ZDA je pred nekaj leti dosegel 73,9 milijarde dolarjev, kar je Tajvan uvrstilo na sedmo mesto med vsemi ameriškimi trgovinskimi partnerji. Več kot 55 odstotkov izvoza v ZDA predstavljajo izdelki informacijske in komunikacijske tehnologije, predvsem polprevodniki in elektronske komponente.
Prav ta presežek je bil ena glavnih tarč ameriških pritiskov. Dogovor o naložbah in carinah je zato mogoče razumeti kot poskus uravnoteženja trgovinskih tokov brez neposrednega poseganja v količine izvoza.
Dogovor med Tajvanom in ZDA je vse prej kot klasičen trgovinski sporazum. Gre za kombinacijo industrijske politike, varnostnih zavez in nadzora nad ključnimi tehnologijami. V času, ko so čipi postali nova nafta, se trgovinska politika vse bolj prepleta z geostrateškimi interesi.
Preberite več:
Za Tajvan dogovor pomeni ohranitev dostopa do ključnega trga in zaščito izvoza čipov. Za ZDA pa korak bližje cilju k več proizvodnje doma, manj odvisnosti in več vpliva nad globalnimi dobavnimi verigami.
