Teh deset poklicev bo v prvi polovici leta 2026 najbolj iskanih

Slovenski trg dela bo v prvi polovici leta 2026 rasel počasneje kot leto prej, a to ne pomeni manjšega pritiska na delodajalce. Po napovedih Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje naj bi se zaposlenost v prvi polovici leta povečala za približno 1,3 odstotka, kar pomeni okoli 30.000 novih zaposlitev. To je občutno manj od 2,1-odstotne rasti, ki je bila napovedana za prvo polovico leta 2025, vendar razmere na trgu dela ostajajo napete.

Ključni podatek je, da kar 53 odstotkov delodajalcev tudi v letu 2026 pričakuje težave pri iskanju ustreznega kadra. Upočasnjevanje rasti tako ne prinaša razbremenitve, temveč predvsem potrjuje strukturna neskladja, ki se na trgu dela poglabljajo že več let.

Rast se umirja, pomanjkanje ostaja

Napovednik zaposlovanja in Poklicni barometer Zavoda za zaposlovanje kažeta, da bo povpraševanje po delovni sili tudi v prvi polovici leta 2026 skoncentrirano v omejenem številu poklicev. Gre pretežno za delovna mesta, ki so fizično zahtevna, slabše plačana ali pa družbeno nujna, a dolgoročno manj privlačna za domačo delovno silo.

Največje povpraševanje ostaja v storitvenih dejavnostih, gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in izobraževanju. Prav te panoge so že danes najbolj izpostavljene pomanjkanju kadra, napovedi za leto 2026 pa kažejo, da se razmere bistveno ne bodo izboljšale.

Najbolj iskani poklici v prvi polovici 2026

Na vrhu seznama so čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki, kjer delodajalci pričakujejo več kot osem tisoč zaposlitev. Gre za poklice, ki so nujni za delovanje javnih ustanov, turizma in socialnega varstva, a hkrati kronično podcenjeni in kadrovsko podhranjeni. Visoko povpraševanje kaže, da se pomanjkanje kljub rasti minimalne plače in uvozu tuje delovne sile ne zmanjšuje.

Sledijo delavci v predelovalnih dejavnostih, kjer skoraj 7.700 zaposlitev potrjuje, da industrija ostaja eden ključnih zaposlovalcev. Vendar je zanimanje domače delovne sile omejeno, demografski trendi pa dodatno zožujejo bazen razpoložljivih kandidatov.

Gradbeništvo z delavci pri visokih in nizkih gradnjah ostaja med največjimi porabniki delovne sile. Obsežni infrastrukturni projekti in stanovanjska gradnja ohranjajo povpraševanje visoko, hkrati pa razkrivajo močno odvisnost panoge od tujih delavcev.

Izobraževanje in zdravstvo pod dvojnim pritiskom

Med najbolj iskanimi so tudi vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev in predmetni učitelji, kar kaže na poglabljanje kadrovske krize v izobraževanju. Staranje zaposlenih, preobremenjenost in omejena privlačnost poklicev se vse bolj neposredno odražajo v napovedih zaposlovanja.

Podobno velja za zdravstvo. Strokovni sodelavci in strokovnjaki za zdravstveno nego skupaj predstavljajo več kot 6.400 predvidenih zaposlitev. Povpraševanje narašča hitreje, kot se povečuje zanimanje za te poklice, razkorak med družbeno nujnostjo in delovnimi pogoji pa ostaja izrazit.

Trg dela brez hitrih rešitev

Skupna značilnost vseh desetih poklicev je, da ne sodijo med tista delovna mesta, ki jih običajno povezujemo z visoko dodano vrednostjo, a so za delovanje družbe ključna. Podatki za prvo polovico leta 2026 tako potrjujejo, da se slovenski trg dela ne sooča s splošnim pomanjkanjem zaposlitev, temveč s strukturnim neskladjem med potrebami gospodarstva in pripravljenostjo delovne sile.

Upočasnitev rasti zaposlovanja ne pomeni olajšanja. Pomeni predvsem, da se bo boj za kader še naprej odvijal tam, kjer so pogoji najtežji, plačila pa pogosto ne sledijo povpraševanju. Prva polovica leta 2026 bo zato še en preizkus, ali se bo trg dela prilagajal zgolj z uvozom delovne sile ali pa tudi s sistemskimi spremembami, ki bi ta poklicna področja dolgoročno naredile bolj vzdržna.