Telekomunikacijska panoga ima 24 mesecev, da se postavi na noge. Sicer bo prepozno. Tako ocenjuje Walter Renna, ki vodi Fastweb+Vodafone.
Prihodki padajo, vlagati je treba ogromno, regulativa pa se zaostruje. Zdaj pa še podaljšanje frekvenc in vprašanje, kdo bo to sploh zmogel financirati.
»Še en velik igralec? Seveda bi bil dobrodošel. To bi koristilo trgu,« pravi Renna za Il Sole 24 Ore. Integracija z Vodafonom medtem poteka po načrtih.
Neenakopraven boj
Težava so neenaki pogoji poslovanja. Tehnološki velikani delujejo po drugih pravilih. To telekomunikacijskim podjetjem veže roke pri vlaganju in razvoju.
Ne gre za to, da bi morali prisiliti spletne platforme (Netflix, YouTube in podobne) v plačilo. Gre za pošteno delitev stroškov. Danes kar 85 odstotkov prometa v konicah ustvarijo ponudniki vsebin. Stroške širitve omrežij pa v celoti krijejo operaterji.
Na nedavnem forumu Asstel so telekomunikacijska podjetja naštela sedem prioritet. Od podaljšanja frekvenc brez dodatnih bremen do cene energije.
Naložbe so precejšnje: 6,5 milijarde evrov. To je skoraj četrtina vseh prihodkov panoge.
Kaj se dogaja z integracijo
Swisscom je konec lanskega leta za osem milijard evrov kupil Vodafone Italia in ga združil s Fastweb. Cilj so sinergije v višini 600 milijonov evrov letno.
Nova družba je zdaj največja na italijanskem trgu. Pri optiki drži 32,6 odstotka tržnega deleža, pri mobilnih storitvah pa 30,1 odstotka.
Številke so impozantne: več kot 20 milijonov mobilnih priključkov in 5,6 milijona fiksnih povezav
