Temeljna obrestna mera pri 2,46 odstotka, zamudne obresti ostajajo nad deset odstotkov

Mesečna temeljna obrestna mera v aprilu 2026 znaša 0,2 odstotka, letna pa 2,46 odstotka, je objavil Statistični urad. Inflacijski pritiski v slovenskem gospodarstvu se umirjajo, a niso izginili. Podjetja, ki zamujajo s plačili, pa morajo računati z zamudnimi obrestmi, ki v prvi polovici leta 2026 znašajo 10,15 odstotka letno.

Mesečni TOM se od začetka leta 2025 giblje med 0,1 in 0,3 odstotka, večino mesecev pri 0,2. Marca lani je za en mesec padel na 0,1, septembra in novembra pa se je povzpel na 0,3. V primerjavi z letoma 2022 in 2023, ko je mesečni TOM dosegal 0,9 odstotka, letni pa presegel 11 odstotkov, so sedanje ravni nizke. Inflacijski val, ki ga je sprožila energetska kriza, je takrat temeljno obrestno mero pognal na ravni, ki jih Slovenija ni videla od poznih devetdesetih let.

TOM je novembra 2024 padel na nič, cene življenjskih potrebščin so v dvanajstmesečnem povprečju stagnirale. Od decembra naprej se je postopno vrnil na sedanjo raven.

Za podjetja in računovodje je bolj kot TOM sam po sebi pomembna obrestna mera zamudnih obresti. Ti dve meri pogosto zamenjujejo, a sta povsem ločeni. Zamudne obresti se od leta 2007 izračunavajo po formuli, ki je vezana na vodilno obrestno mero Evropske centralne banke, povečano za osem odstotnih točk. Višino za vsako polletje objavi minister za finance v Uradnem listu. Za obdobje od januarja do junija 2026 znašajo 10,15 odstotka letno, odstotno točko manj kot v enakem obdobju lani, ko so bile pri 11,15 odstotka.

Zamudne obresti so nižje, ker je ECB v zadnjem letu postopoma zniževala obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja, ki je zdaj pri 2,15 odstotka. Predpisana zamudna obrestna mera v Sloveniji je zato padla za enako razliko.

Kljub temu ostaja strošek zamude visok. Podjetje, ki zamudi plačilo računa v višini 10.000 evrov za 90 dni, bo moralo plačati slabih 250 evrov zamudnih obresti. Pred dvema letoma, ko je bila mera pri 12,5 odstotka, bi ta znesek znašal dobrih 300 evrov. Razlika ni zanemarljiva, a tudi sedanja raven ni poceni.

TOM sam po sebi zadeva ozek krog obveznosti, predvsem starejše pogodbe in terjatve, ki izrecno vključujejo temeljno obrestno mero. Statistični urad ga računa kot aritmetično povprečje zadnjih dvanajstih mesečnih stopenj rasti cen življenjskih potrebščin. Aprilski letni TOM 2,46 odstotka je za odtenek višji od marčevskega (2,38 odstotka), kar je posledica konformnega preračuna in različnega števila dni v mesecu, ne pa spremembe inflacijskih pritiskov.

Naslednji podatek o temeljni obrestni meri bo Statistični urad objavil konec aprila. Zamudne obresti za drugo polletje 2026 bo ministrstvo za finance določilo na podlagi vodilne obrestne mere ECB, ki bo veljala tik pred prvim julijem.