Na finančnih trgih po zadnjem zasedanju Evropske centralne banke naraščajo pričakovanja, da bo obdobje pocenjevanja posojil v evrskem območju kmalu končano. Po podatkih finančnega portala Börse Express so terminski trgi po zasedanju vračunali tri zvišanja obrestnih mer do konca leta, medtem ko so jih pred njim pričakovali največ dve. Donosnost dveletnih nemških državnih obveznic se je od začetka iranske krize zvišala za 40 bazičnih točk, kar neposredno draži posojila za podjetja in gospodinjstva po vsem evrskem območju.
Peter Bofinger, dolgoletni član nemškega Sveta ekonomskih strokovnjakov, je v intervjuju za Börsen-Zeitung ocenil, da bo ECB obrestne mere zvišala že na aprilskem zasedanju. ECB je na zadnji seji sicer šestič zapored pustila ključno obrestno mero pri 2 odstotkih, a po poročanju Handelsblatta občutno zvišala napoved inflacije za leto 2026 na 2,6 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke več od decembrske projekcije. Napoved gospodarske rasti je obenem znižala na 0,9 odstotka. Bofinger je opozoril, da bo zaostrovanje denarne politike dodatno prizadelo evropsko gospodarstvo, a dodal, da ECB po izkušnji iz leta 2022 ne more tvegati predolgega čakanja. Takrat je centralna banka po ruskem napadu na Ukrajino prepočasi odgovorila na energetski cenovni šok in morala nato obrestne mere zvišati z negativnega ozemlja do 4 odstotkov.
Predsednik nemške centralne banke in član Sveta ECB Joachim Nagel je po zasedanju javno priznal, da bi utegnilo biti zvišanje obrestnih mer potrebno že na naslednji seji. Po poročanju Börsen-Zeitung je dejal, da se srednjeročni inflacijski obeti utegnejo poslabšati in da bodo zanesljivejši podatki na voljo predvidoma do zasedanja 30. aprila.
Bofinger je v istem intervjuju pozval vlade držav evrskega območja, naj prevzamejo del bremena namesto ECB. Predlagal je začasno ukinitev dajatev na CO2, ki so jih države uvedle za spodbujanje varčevanja z energijo. Kot je ocenil za Börsen-Zeitung, te spodbude v razmerah, ko cene energije same po sebi silijo k varčevanju, niso potrebne. Pozval je tudi k političnemu omejevanju presežnih dobičkov naftnih družb, namesto da se ti obdavčijo naknadno. Po Bofingerjevi oceni velja splošno pravilo: več ko naredijo vlade, manj mora posegati ECB.
Analitiki nemške deželne banke LBBW so po zasedanju zapisali, da ECB za zdaj še uradno verjame, da je naftni cenovni šok začasen. A dodali so, da je iz komunikacije po zasedanju razvidno, da bi centralna banka v primeru dvoma dala prednost boju proti inflaciji pred podpiranjem gospodarske rasti. Koliko dolgo bo Hormuška ožina motena, ne ve nihče, a dlje ko traja, večja bo škoda, so zapisali.
Za evrsko območje s 350 milijoni prebivalcev to pomeni, da se obdobje pocenjevanja posojil, ki je trajalo od junija 2024, ko je ECB začela zniževati obrestne mere z vrha pri 4 odstotkih, približuje koncu. Vprašanje ni več, ali bodo obrestne mere zrasle, temveč kdaj in za koliko.
