Sredi prihodnjega leta naj bi po evrskem območju stekle prve testne transakcije z digitalnim evrom. Tri leta pozneje, leta 2029, bi ECB lahko začela z uradno izdajo nove digitalne valute. Slovenija se bo tako znašla v položaju, ko bo v ustavi varovana pravica do plačevanja z gotovino, obenem pa bodo državljani lahko odprli digitalno denarnico pri centralni banki. Oboje bo obstajalo vzporedno, a v praksi se bo moralo nekako uskladiti.
Evropski parlament je 10. februarja s 438 glasovi za in 158 proti prvič dal jasno politično podporo projektu. Evroposlanci so zavrnili poskus španskega poročevalca Fernanda Navarreteja, ki je želel digitalni evro omejiti zgolj na uporabo brez internetne povezave, in podprli stališče ECB, da mora valuta delovati tako na spletu kot offline. Glasovanje sicer ni zakonodajno zavezujoče, gre za amandma k letnemu poročilu o delu ECB, a prvič pokaže, kam se nagiba večina v parlamentu. Zanimivo je, da glasovi niso šli po pričakovanih strankarskih črtah. Centar-desni EPP, največja frakcija, je bil razdeljen, celo med skrajno desnimi strankami je bilo več glasov za kot proti.
Digitalni evro bo v osnovi elektronska oblika gotovine, ki jo bo izdajala ECB, uporabniki pa jo bodo hranili v digitalni denarnici na telefonu ali uri. Plačevali bodo lahko v trgovinah, na spletu, med seboj, z napravo na napravo, kjerkoli po evrskem območju, brezplačno. Denarnico bo mogoče odpreti bodisi v posebni aplikaciji ECB bodisi znotraj mobilne banke pri svoji poslovni banki. Posameznik bo na računu lahko hranil do 3.000 evrov, brez obresti. Če bo prejel plačilo, ki presega to mejo, se bo presežek samodejno prelil na povezani bančni račun. In obratno: če na digitalnem računu ne bo dovolj denarja za nakup, se bo manjkajoči znesek potegnil z bančnega računa. ECB temu pravi “sistem slapa”. Trgovci digitalnih evrov sploh ne bodo smeli hraniti, sredstva se jim bodo takoj pretvorila v klasični bančni denar.
Omejitev 3.000 evrov je premišljena. Brez nje bi lahko prevelik odliv depozitov z bančnih računov ogrozil stabilnost finančnega sistema. Po izračunih ECB bi tudi v skrajno malo verjetnem scenariju, v katerem bi vsi državljani evrskega območja sočasno odprli digitalne denarnice in napolnili do zgornje meje, odliv znašal okrog tisoč milijard evrov. To je primerljivo z vrednostjo gotovine v obtoku.
Za pospešek projekta prav v tem obdobju je poskrbela geopolitika. Po podatkih ECB okoli dve tretjini negotovinskih plačil v evrskem območju obdelajo neevropski ponudniki. Visa in Mastercard, oba ameriška, upravljata kartične transakcije v 13 od 20 držav evroobmočja, med njimi v Sloveniji. Ob tem raste trg dolarskih stabilnih kovancev. Kar 99 odstotkov tega trga je denominiranih v dolarju, ameriška podjetja Tether in Circle pa zavzemajo več kot 80 odstotkov izdaje. Washington ta proces aktivno podpira: Donald Trump je podpisal izvršno uredbo, ki prepoveduje razvoj ameriške centralnobančne digitalne valute, a je ob tem podprl zakonodajo za regulacijo zasebnih stabilnih kovancev. Evropa gre v obratno smer.
Piero Cipollone, član izvršilnega odbora ECB, je ob julijskem obisku Banke Slovenije položaj opisal brez olepšav. Evrsko območje 25 let po uvedbi evra še vedno nima evropske rešitve, ki bi ljudem omogočala digitalno plačevanje v vseh državah in za vse vrste plačil, je dejal. Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc je ob isti priložnosti potrdil, da Slovenija in še 12 držav evrskega območja ostajajo močno odvisne od tujih plačilnih shem. Domači Flik ponuja obetavno uporabniško izkušnjo, a deluje le med strankami slovenskih bank, trgovci pa ga sprejemajo redkeje kot kartice.
Med glavnimi zadevami ostaja zasebnost. ECB obljublja, da Evrosistem ne bo poznal identitete uporabnikov in ne bo mogel ugotoviti, kdo kaj kupuje. Podatki o transakcijah bodo psevdonimizirani in šifrirani. Pri offline plačilih, ko denar potuje z naprave na napravo brez internetne povezave, obljublja raven zasebnosti, primerljivo z gotovino. A belgijski ekonomist Bruno Colmant je za Euronews opozoril, da je vstopna točka za digitalni evro poslovna banka, ki bi lahko tudi brez vednosti uporabnikov služila za sledenje transakcijam. Končni obseg zasebnosti ostaja predmet zakonodajnih pogajanj, ki se bodo nadaljevala vse leto.
Slovenija je pri vsem tem v posebnem položaju. Prvega decembra lani je Državni zbor z 61 glasovi za in brez glasu proti v ustavo vpisal novi 74.a člen, po katerem ima vsakdo pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa. Pobudo je s 56.267 podpisi vložilo združenje Povezani smo, ustavni zakon pa so podprle vse poslanske skupine. Koordinator strokovne skupine Miro Cerar je pojasnil, da zapis ni v nasprotju z monetarno ureditvijo EU, daje pa suvereno ustavno podlago za zaščito gotovinskega poslovanja. Poslanka SD Mojca Pašek Šetinc je ob tem dejala, da gre za jasno politično sporočilo Evropi, da se Slovenija ne namerava odreči plačevanju z gotovino, še posebej ob napovedani uvedbi digitalnega evra.
Formalno nasprotja ni. Christine Lagarde je pred februarskim glasovanjem v parlamentu zatrdila, da digitalni evro “nikakor ni namenjen zamenjavi gotovine” in dodala: “Gotovina je kraljica.” ECB je ob obravnavi slovenskega ustavnega predloga celo pozdravila njegov namen.
A v praksi se bodo razmerja verjetno premikala. Leta 2024 je bilo v Sloveniji skoraj dve tretjini plačil na fizičnih prodajnih mestih opravljenih z gotovino, s čimer ostaja med državami z najvišjim deležem gotovine v evrskem območju. Delež kartičnih plačil se je z 19 odstotkov leta 2016 povzpel na 29 odstotkov leta 2024. Ko bo na voljo aplikacija, s katero bo mogoče plačati kjerkoli po Evropi, brez provizij, z enim dotikom zaslona in tudi brez internetne povezave, se bo ta trend verjetno pospešil.
Za NLB, Novo KBM, SKB in preostale slovenske banke digitalni evro prinaša dvojen izziv. Vgraditi bodo morale novo infrastrukturo, digitalne denarnice in mehanizem slapa. Ob tem se bodo soočile z možnostjo, da del depozitov odteče na digitalne račune. Pri omejitvi 3.000 evrov na osebo in dobrih dveh milijonih polnoletnih prebivalcev bi teoretični največji odliv znašal okoli šest milijard evrov. Za sistem kot celoto to ni dramatično, za manjše banke pa bi bil tak premik lahko občuten. Ob tem bodo banke dobile vlogo distributerjev digitalnega evra, kar prinaša tudi nove priložnosti.
Letos bo ključno leto. Odbor Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve bo predvidoma maja glasoval o podrobnostih uredbe, plenarno glasovanje se pričakuje junija. Če bo zakonodaja sprejeta, se bo pilotno testiranje začelo sredi leta 2027, prva izdaja pa leta 2029. Stroški razvoja so ocenjeni na 1,3 milijarde evrov, letno delovanje na 320 milijonov evrov.
Slovenija bo morala v prihodnjih letih uskladiti dva cilja, ki se navidez izključujeta: ustavno varovano pravico do gotovine in polno vključitev v digitalni plačilni ekosistem evra. Kot je na decembrski razpravi v DZ dejala poslanka Janja Rednjak, ne gre za nasprotovanje digitalizaciji, temveč za ohranjanje možnosti izbire. Ko bo plačevanje z digitalnim evrom postalo enostavnejše, hitrejše in cenejše od gotovine, bo ustavna zaščita morda ohranila pravico. Ne pa nujno tudi navade.
