Slovenija se sooča z naraščajočimi pritiski na pokojninski sistem, ki bi lahko do leta 2030 ogrozili vzdržnost javnih financ. Število upokojencev je preseglo 656.000, razmerje med zaposlenimi in upokojenci je padlo na 1,52:1, stroški za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo pa rastejo hitreje kot gospodarska rast.
Na ta tveganja je nedavno opozoril tudi Mednarodni denarni sklad, katerega misija je 18. novembra 2025 zaključila s posveti v Ljubljani.
Po uradnih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je oktobra 2025 pokojnino prejemalo 656.135 oseb – dvig za 1,63 odstotka glede na oktober lani. Konec leta 2022 je bilo 628.082 prejemnikov pokojnin, konec leta 2023 pa okoli 635.012, kar pomeni letno porast med 6.900 in 8.300 upokojencev.
Število upokojencev v Sloveniji (2022-2025)
| Obdobje | Skupno upokojencev | Starostne pokojnine | Invalidske | Vdovske/Družinske |
|---|---|---|---|---|
| 2022 (povprečje) | 628.082 | 470.501 | 71.376 | 82.001 |
| 2023 (povprečje) | 635.012 | 479.916 | 69.708 | 80.716 |
| 2024 (povprečje) | 643.310 | 489.486 | 67.719 | 80.822 |
| Oktober 2025 | 656.135 | 499.163 | 63.620 | 87.125 |
Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz)
Starostne pokojnine predstavljajo 76,08 odstotka vseh pokojnin. Invalidskih upokojencev je 63.620 (9,7 odstotka), vdov, vdovcev in prejemnikov družinskih pokojnin pa skupaj 87.125 (13,3 odstotka). Septembra 2025 je imela Slovenija 997.300 aktivnih zavarovancev, kar ustvari razmerje 1,52:1 med zaposlenimi in upokojenci – na vsakega upokojenca pride en in pol zaposleni.
Povprečna starostna pokojnina je oktobra 2025 znašala 922 evrov neto. Ženske prejemajo 949 evrov neto, moški 896 evrov. To je rast za 4,3 odstotka glede na oktober 2024.
Povprečne starostne pokojnine v Sloveniji
| Obdobje | Neto (EUR) | Moški neto (EUR) | Ženske neto (EUR) |
|---|---|---|---|
| 2023 (povprečje) | 823 | – | – |
| September 2024 | 898 | 882 | 915 |
| Oktober 2025 | 922 | 896 | 949 |
Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz)
Najnižja pokojnina znaša 352,58 evra, zagotovljeno pokojnino v višini 781,94 evra pa prejema okoli 87.000 upokojencev – to je 13,3 odstotka vseh upokojencev. To pomeni, da skoraj vsak sedmi upokojenec v Sloveniji prejema zagotovljeno minimalno pokojnino, ker njihova obračunana pokojnina ne dosega tega zneska.
Slovenija se upokojuje razmeroma zgodaj. Povprečna starost ob upokojitvi je bila 2024. leta 61 let in 11 mesecev za ženske oziroma 62 let in 10 mesecev za moške. Povprečna pokojninska doba ob upokojitvi je 39 let in 2 meseca za ženske oziroma 38 let in 5 mesecev za moške.
Čas prejemanja pokojnine se zaradi daljše življenjske dobe podaljšuje: pri ženskah traja 24 let in 11 mesecev, pri moških 17 let in 7 mesecev.
Starost in pokojninska doba ob upokojitvi (2024)
| Ženske | Moški | |
|---|---|---|
| Povprečna starost ob upokojitvi | 61 let 11 mesecev | 62 let 10 mesecev |
| Povprečna pokojninska doba | 39 let 2 meseca | 38 let 5 mesecev |
| Povprečen čas prejemanja pokojnine | 24 let 11 mesecev | 17 let 7 mesecev |
Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz)
Slovenija trenutno namenja okoli 8 odstotkov BDP za zdravstvo, a z vse starejšo populacijo bodo ti stroški rasli hitreje od stroškov za pokojnine. Reforma sistema dolgotrajne oskrbe, ki jo je vlada uvedla leta 2025, se financira iz dodatnih prispevkov na plače in pokojnine.
Slovenske oblasti so leta 2025 sprejele reformo pokojninskega sistema. Reforma predvideva postopni dvig starostne meje s 65 na 67 let (v obdobju 2028–2035), povečanje uteži inflacije pri usklajevanju pokojnin in podaljšanje potrebne pokojninske dobe za polno pokojnino. Reforma prav tako predvideva povečanje odmerne stopnje s 63,5 na 68 odstotkov za 40 let pokojninske dobe.
MDS opozarja, da bi lahko bili potrebni dodatni ukrepi, če se bodo demografski pritiski nadaljevali. V sporočilu z dne 18. novembra 2025 ekipa MDS pravi, da predvideva, da bi “primanjkljaj za splošno vlado ostal na okoli 2,8 odstotka BDP do leta 2030, z javnim dolgom okoli 65 odstotkov BDP”.
“Poleg naraščajočih stroškov za pokojnine in zdravstvo ob staranju prebivalstva se bo javni sektor soočil z novimi potrebami po izdatkih, vključno z obrambo in morebitno zeleno ter digitalno tranzicijo” – navaja sporočilo MDS.
MDS priporoča postopno zmanjšanje primanjkljaja na okoli 0,5 odstotka BDP do leta 2030, kar bi zahtevalo ukrepe v višini okoli 2 odstotkov BDP. To vključuje zmanjšanje neučinkovitosti v javni porabi, izboljšanje pobiranja davkov in reformo sistema davka na nepremičnine. Sklad prav tako predlaga, da bi ob nadaljevanju demografskih pritiskov lahko bile potrebne dodatne reforme – kot sta povezovanje starostne meje s pričakovano življenjsko dobo in nadaljnje znižanje nadomestila.
Fiskalne projekcije MDS za Slovenijo (2026–2030)
| Kazalnik | 2026 | 2030 (projekcija) |
|---|---|---|
| Primanjkljaj splošne vlade (% BDP) | 2,8% | 2,8% (brez ukrepov) / 0,5% (z ukrepi) |
| Javni dolg (% BDP) | – | ~65% |
| Potrebni fiskalni ukrepi | – | ~2% BDP |
Vir: Mednarodni denarni sklad (MDS), Sklepna izjava misije za članski IV konzultacije z Republiko Slovenijo, november 2025
Slovenija je na razpotju. Reforma iz leta 2025 poskuša stabilizirati sistem s postopnim dvigovanjem starostne meje in spremembami formul za obračun. Demografske projekcije kažejo, da bo do leta 2050 delež prebivalstva, starejšega od 65 let, presegel 30 odstotkov.
Razmerje 1,52:1 med zaposlenimi in upokojenci je že zaskrbljujoče. Če se bo trend nadaljeval, bi lahko sistem brez strukturnih sprememb ali povečanja davčnega bremena aktivne populacije postal nevzdržen.
