Britanski tednik The Economist je za državo leta 2025 izbral Sirijo. Revija vsako leto ob božiču podeli to priznanje državi, ki se je v preteklem letu najbolj izboljšala, bodisi gospodarsko, politično ali kako drugače.
Pred letom dni je bila Sirija pod diktaturo Bašarja al Asada. Zapori so bili polni političnih zapornikov, prebivalstvo je živelo v strahu. V 13-letni državljanski vojni je umrlo več kot pol milijona ljudi, Asadove sile so proti civilistom uporabile kemično orožje in sodčkaste bombe. Več kot šest milijonov Sircev je pobegnilo v tujino.
Obrat je prišel 8. decembra 2024, ko je Asad zbežal v Moskvo, opozicija pa je prevzela Damask. Leto pozneje The Economist ugotavlja, da se najhujši strahovi niso uresničili. Mnogi so pričakovali, da bo Ahmed al Šara, nekdanji džihadist na čelu prehodne vlade, uvedel strogo islamistični režim ali da bo država zdrsnila v kaos.
Nič od tega se ni zgodilo, piše revija. Ženske niso prisiljene pokrivati teles ali ostajati doma, zabava je dovoljena, tudi alkohol. Prehodna vlada je ohranila enotnost države, vzpostavila dobre odnose z Washingtonom in zalivskimi državami, zahodne sankcije pa so se začele rahljati. Al Šara je novembra postal prvi sirski predsednik, ki je obiskal Belo hišo.
Gospodarstvo kaže znake okrevanja. Evropska unija je maja odpravila vse sankcije, predsednik Donald Trump pa je junija podpisal izvršni ukaz z enakim učinkom. Mednarodni denarni sklad je novembra poslal strokovno skupino v Damask. Okoli tri milijone Sircev se je vrnilo domov.
The Economist opozarja na izzive. Svetovna banka ocenjuje stroške obnove na več kot 216 milijard dolarjev. Od padca Asada je v sektaškem nasilju umrlo več kot 3.400 ljudi, tudi v spopadih med suniti in alaviti. Humanitarni načrt Združenih narodov za Sirijo v višini 3,2 milijarde dolarjev je financiran le četrtinsko.
Sirija je danes vseeno precej srečnejša in mirnejša kot pred letom dni, zaključuje The Economist. Življenje ni lahko, a je za večino ljudi dokaj normalno. Približno tri milijone Sircev, ki so se vrnili, so glasovali z nogami, piše revija in dodaja: tudi mi izbiramo Sirijo.
Med finalisti je bila Argentina, ki jo je revija pohvalila zaradi reform predsednika Javierja Mileija. The Economist je omenil tudi Kanado, ki je izbrala tehnokratskega premierja namesto populista, in Južno Korejo, ki je preživela poskus uvedbe vojnega stanja. Brazilija je na seznam prišla po tem, ko so nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara obsodili na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara.
The Economist priznanje podeljuje od leta 2013. Med prejšnjimi zmagovalci so Kolumbija, Tunizija, Ukrajina, Grčija in lani Bangladeš.
