Tona pelet v Sloveniji že za 400 evrov, v Srbiji še dražje, na Hrvaškem pa jih ni na policah

Tri blage zime zapored. Toliko je bilo dovolj, da je celoten jugovzhod Evrope pozabil, kako deluje trg lesnih pelet, ko temperatura res pade. Letošnja zima je račun izstavila takoj. V Sloveniji so ponudniki od oktobra naprej dvignili cene za do 50 odstotkov, na Hrvaškem so police prazne, v Srbiji pa prodajalci prodajajo pelet le še na vreče, po največ 15 na kupca.

Gozdarski inštitut Slovenije je ob začetku ogrevalne sezone 2025/26 zabeležil povprečno ceno 378 evrov za tono peletov A1, pakiranih v 15-kilogramske vreče. To je 16 odstotkov več kot maja 2025 in kar 19 odstotkov nad ravnjo iz enakega obdobja leto prej. Od takrat so se zadeve še zaostrile. Bralec Žurnala24 je za povsem enake pelete, ki jih je oktobra plačal 330 evrov za paleto, v začetku februarja odštel 405 evrov. Triindvajset odstotkov več v dobrih dveh mesecih. Posamezni dobavitelji poročajo o še višjih dvigih.

Sama zima ne pojasni vsega. EU je leta 2025 po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA) proizvedla 20,5 milijona ton pelet, porabila pa 23,5 milijona ton. Primanjkljaj treh milijonov ton se mora od nekod zapolniti. Italija, daleč največji evropski trg za ogrevanje s peleti, uvaža okrog 70 odstotkov svojih potreb. Za slovenske, hrvaške in bosanske proizvajalce to pomeni, da imajo vedno odprtega kupca, ki plača takoj in po višji ceni od domačega. To je jedro problema.

Slovenija je za zdaj v nekoliko boljšem položaju. Od leta 2021 velja za neto izvoznico pelet, z 32 proizvajalci in letno proizvodnjo okrog 164.000 ton. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2023 izvozila skoraj 140.000 ton, uvozila pa 132.000 ton. Les je v slovenskem ogrevanju prisoten že stoletja. Lesna goriva pokrivajo okrog 39 odstotkov porabe energije v gospodinjstvih, med Slovenci je več kot 400.000 lastnikov gozdov. Ob tem peleti ostajajo cenejši od kurilnega olja. V prvi polovici novembra 2025 je po izračunih Gozdarskega inštituta megavatna ura iz pelet stala 80 evrov, iz kurilnega olja pa 110 evrov.

A ta cenovna prednost se krči. In ob njej se velja ustaviti ob kakovosti. Gozdarski inštitut je v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije testiral 21 vreč pelet, kupljenih junija in julija 2025 v desetih prodajalnah po državi. Pri šestih je laboratorij ugotovil neskladje med tem, kar piše na embalaži, in tem, kar je v vreči. Na vseh 21 vrečah je bil naveden razred A1 s certifikatom ENplus. V laboratoriju pa so štiri vreče uvrstili le v razred A2, eno v razred B, ene pa niso mogli uvrstiti nikamor. Peleti slovenskega porekla so se odrezali brez napake: vseh dvanajst v razredu A1.

Na Hrvaškem so razmere neprimerljive. Januarski mrazi so sprožili naval na pelete, ki ga industrija ni zmogla pokriti. Po navedbah potrošniške platforme Halo, inspektore, so se cene v januarju dvignile za 65 odstotkov, na otokih celo za 100 odstotkov. Petnajstkilogramska vreča je na posameznih otokih stala 11 evrov. Goran Petranović, direktor največjega hrvaškega proizvajalca RST Pellet iz Delnic, je dejal, da podjetje letno proizvede med 60 in 70 tisoč ton in da zmogljivosti ne more povečati. Maloprodajno ceno so dvignili na 4,75 evra za vrečo.

Hrvaška, ki letno proizvede med 500 in 600 tisoč ton pelet, bi domačo porabo, ocenjeno na 200 do 250 tisoč ton, brez težav pokrila. Pa je ne. Osem od desetih ton hrvaških pelet konča v tujini, večinoma v Italiji. “Proizvođači u Hrvatskoj imaju celogodišnje ugovore s velikim kupcima u inostranstvu te tržnim centrima, uglavnom u stranom vlasništvu, koji pune skladišta i u drugim zemljama,” je za hrvaške medije pojasnil Ante Galeković, predsednik Udruge distributera peleta, briketov i drva. Od leta 2015, ko je subvencije za peletne peči zagnal tamkajšnji Fond za zaštitu okoliša, je število hrvaških gospodinjstev s peletnim ogrevanjem naraslo na 100 do 120 tisoč. Država je torej s subvencijami dvignila povpraševanje, oskrbe pa ni zaščitila.

V Srbiji je zima po poročanju RTS pokazala še globlje razpoke. Avgusta je bila tona pelet na voljo za okrog 27.000 dinarjev, torej dobrih 230 evrov. V januarju so dobavitelji zahtevali 40.000 do 45.000, ponekod do 47.000 dinarjev, kar je okrog 400 evrov. Od sredine januarja je nakup mogoč le na vreče. Profesor Branko Glavonjić s Šumarskog fakulteta, eden najvidnejših srbskih poznavalcev tega trga, je za RTS pojasnil, da se je v zadnjih letih na pelet preselilo veliko gospodinjstev, ki so prej grelala na elektriko. “Prošle zime smo imali paradoksalnu situaciju, fabrike, opterećene zalihama, morale su da snize cene peleta,” je dejal. A ta leta so bila topla. Zdaj, ko je zima udarila zares, so se novi uporabniki znašli nepripravljeni, brez zalog, med sezono, ko pelet vse težje najdeš. Posebej hudo je v Vojvodini, Šumadiji in na jugu Srbije, kjer je malo tovarn in so kapacitete omejene.

Bosna in Hercegovina v tej zgodbi igra vlogo tihega regulatorja. Po podatkih tamkajšnje Uprave za indirektno oporezivanje je država v prvih enajstih mesecih leta 2025 izvozila 76.000 ton pelet. Največ, 21.676 ton, je šlo v Slovenijo. V Italijo 19.009 ton, na Hrvaško 11.436 ton. Dragan Ivanović, direktor enega večjih bosanskih proizvajalcev, je pojasnil, da so od oktobra proizvodnjo povečali za 70 odstotkov, potem ko poleti praktično ni bilo zanimanja. “Kada je potražnja naglo porasla, pojavio se i veći broj novih kupaca, što je bilo iznenađenje za proizvođače,” je dejal.

Slovenski potrošnik je za zdaj na nekoliko varnejši strani. A tudi pri nas se obeta zaostritev. Cene se dvigajo, peletov razreda A1 na trgu primanjkuje, čas dostave se je podaljšal na tri tedne. Slovenija je bila v zadnjem desetletju večinoma neto uvoznica pelet, presežek beleži šele od leta 2021. In to ravnotežje je krhko, odvisno od tega, koliko pelet bo prešlo mejo proti Italiji, in od tega, kako dolgo bo še trajala zima. Na Gozdarskem inštitutu ob tem ponavljajo priporočilo, ki bi si ga morali zapomniti vsi, ki kurijo na pelete: kupujte pred sezono, ne med njo.