Razmerje med političnimi cilji Evropske unije in dejanskim stanjem v transportu postaja vse bolj očitno. Medtem ko strategije že leta poudarjajo preusmerjanje tovornega prometa na železnico in druge trajnostne oblike, najnovejši podatki kažejo, da se praksa razvija v drugo smer. Cestni promet v Evropi ne izgublja pomena, ampak ga postopno krepi, kar postavlja pod vprašaj učinkovitost dosedanjih politik.
Po podatkih Eurostata je v letu 2024 kar 25,7 odstotka vsega tovornega prometa v EU potekalo po cestah, kar je več kot pred desetletjem. Hkrati se je delež pomorskega transporta nekoliko zmanjšal, železniški pa ostaja na razmeroma nizki ravni. Če pogledamo celotno sliko, še vedno prevladuje pomorski promet, vendar spremembe kažejo, da pridobivajo ceste na račun drugih načinov prevoza.
V zadnjih desetih letih se je delež cestnega transporta povečal za več kot tri odstotne točke, kar je največja sprememba med vsemi načini prevoza. Železnica in notranje vodne poti sta v istem obdobju rahlo nazadovali, pomorski promet pa prav tako izgublja del svojega deleža. Tak razvoj ni omejen na posamezne države, saj je kar 21 članic EU povečalo uporabo cestnega transporta, kar kaže na širši, sistemski trend.
| Način prevoza | Delež (2024) |
|---|---|
| Pomorski promet | 67,0 % |
| Cestni promet | 25,7 % |
| Železniški promet | 5,4 % |
| Notranje vodne poti | 1,7 % |
| Letalski promet | 0,2 % |
Razlogi za takšno gibanje so predvsem ekonomski. Cestni transport ostaja najbolj prilagodljiv, omogoča neposredno dostavo in se hitreje prilagaja potrebam podjetij. V praksi logistika sledi učinkovitosti in hitrosti, ne pa nujno strateškim ciljem. Prav tu se razkriva razkorak med regulacijo in realnim delovanjem trga, kjer podjetja izbirajo rešitve, ki so operativno seveda najbolj smiselne.
Za države, kot je Slovenija, ima ta trend še večjo težo. Zaradi svoje geografske lege in tranzitne vloge je močno vpeta v cestne tokove blaga, torej se evropski trendi neposredno odražajo tudi na domačih cestah. Povečevanje deleža cestnega transporta prinaša dodatne obremenitve infrastrukture, večje stroške vzdrževanja in večji pritisk na okolje, hkrati pa potrjuje, da ostaja logistika ena ključnih težav razvoja.
Preberite več:
Podatki za leto 2024 zato ne kažejo prehoda v bolj trajnostno strukturo transporta, ampak prej utrjevanje obstoječega modela. Evropska unija ostaja odvisna od cestnega prometa. Za resnejši premik bodo potrebne globlje spremembe v ekonomiki transporta, ne pa zgolj v strategijah in dokumentih.
