Japonski avtomobilski velikan Toyota je tudi lani ohranil naziv največjega svetovnega proizvajalca avtomobilov. Skupina, v katero sodita še Daihatsu in Hino Motors, je prodala 11,3 milijona vozil, kar je 4,6 odstotka več kot leto prej. S tem je še povečala prednost pred nemškim Volkswagnom, ki je leto končal pri 9,98 milijona prodanih vozil.
Toyota je rekordno prodajo dosegla v letu, ki je bilo za avtomobilsko industrijo vse prej kot mirno. Trgovinske napetosti, carine, geopolitična negotovost in vse ostrejša tehnološka konkurenca so zaznamovali praktično vse večje trge. Prav v tem kontekstu je Toyotin rezultat predvsem dokaz organizacijske in strateške vzdržljivosti.
Kitajska ni več samoumevna, ZDA ostajajo ključne
Na Kitajskem, svojem tradicionalno najpomembnejšem trgu, Toyota ni več v udobnem položaju. Pritisk domačih proizvajalcev, predvsem električnega velikana BYD, se krepi, povpraševanje po klasičnih pogonih pa se upočasnjuje. Toyota je tam izgubila del zagona, a izgubljenih številk ni poskušala nadomestiti z agresivnimi popusti ali tveganimi potezami.
Nasprotno. Rast je poiskala drugje. Predvsem v ZDA, kjer je kljub 25-odstotnim uvoznim carinam v delu leta, danes so te sicer znižane na 15 odstotkov, uspela povečati prodajo. To ni samoumevno. Ameriški trg je izrazito cenovno občutljiv, a Toyotina kombinacija hibridov, klasičnih modelov in zanesljivega ugleda očitno še vedno deluje.
Nadzorovan prehod
Ena ključnih razlik med Toyoto in številnimi tekmeci ostaja njen zadržan pristop k popolni elektrifikaciji. Medtem ko so nekateri proizvajalci stavili skoraj izključno na električna vozila, je Toyota vztrajala pri širšem naboru pogonov (hibridih, priključnih hibridih in postopnem vstopu v elektriko).
Ta strategija se je v letu 2025 izkazala za pragmatično. Trg električnih vozil sicer raste, a ne povsod enako hitro, tudi infrastruktura ostaja neenakomerna, regulativa pa pogosto nepredvidljiva. Toyota si s tem kupuje čas in očitno tudi tržni delež.
Preberite več:
Toyotin rekord ni zgodba o eksplozivni rasti ali preboju nove tehnologije. Je zgodba o stabilnosti, razpršenosti tveganj in previdni strategiji v času, ko se avtomobilska industrija na novo definira. Za zdaj pa velja, da Toyota ne ostaja številka ena zato, ker bi bila najdrznejša, temveč ker je najbolj dosledna.
