San Francisco se je znova postavil v ospredje boja za javno zdravje. Mestne oblasti so vložile tožbo proti podjetjem Kraft, Mondelez in Coca-Cola, ki so obtožena, da so s prodajo ultra predelane hrane prispevala k zdravstveni krizi med prebivalci Kalifornije. Tožba mestnega tožilca Davida Chiuja trdi, da so podjetja uporabljala taktike, podobne tistim iz zgodovine tobačne industrije, da bi izdelke oblikovala tako, da postanejo zasvojljivi, hkrati pa so zavajajoče tržila njihove učinke na zdravje.
“Ta podjetja so povzročila krizo javnega zdravja, ustvarila ogromne dobičke in zdaj morajo prevzeti odgovornost za škodo, ki so jo povzročila,” je Chiu poudaril v izjavi. Mestne oblasti zahtevajo odškodnino in civilne kazni za pokritje stroškov zdravstvenega varstva ter sodno odredbo, ki podjetjem prepoveduje zavajajoče trženje in jih zavezuje k spremembi praks.
Kriza javnega zdravja
Tožba izpostavlja konkretne zdravstvene težave, ki jih po navedbah mestnih oblasti povzroča ultra predelana hrana. Med glavnimi posledicami so debelost, sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in nekatere vrste raka. Podatki mestne administracije kažejo, da so te bolezni med glavnimi vzroki smrti v San Franciscu, pri čemer so prizadete predvsem manjšinske skupine in skupine z nižjimi dohodki.
Ultra predelana hrana, kot so pakirani prigrizki, sladkarije in brezalkoholne pijače, vsebuje malo polnovrednih sestavin, medtem ko obsega aditive in industrijske sestavine, ki povečujejo okus in potencialno zasvojenost.
Če pogledamo širšo sliko, podatki za Združene države kažejo, da odrasli zaužijejo kar 60 % kalorij iz ultra predelane hrane, pri otrocih pa je ta delež še višji, okoli 67 %. To pomeni, da večina prebivalcev dnevno uživa proizvode, ki imajo omejeno hranilno vrednost in visoko vsebnost sladkorja, soli ter nezdravih maščob.
Podobnosti z Evropo
Problem ultra predelane hrane ni omejen le na ZDA. Po podatkih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) se delež zaužitih ultra predelanih živil v EU giblje med 25 in 50 % dnevnega vnosa kalorij, odvisno od države. Francija, Španija in Nemčija poročajo o naraščanju indeksov telesne mase pri otrocih, kar je neposredno povezano z višjim vnosom predelanih živil. Evropski programi za javno zdravje tako že spodbujajo omejevanje porabe teh izdelkov in povečanje vnosa polnovredne, lokalno pridelane hrane.
Strokovnjaki opozarjajo, da je problem globalen, saj predelana hrana hitro doseže različne trge. Trendi so podobni kot pri ZDA. Višja poraba vodi k večji incidenci debelosti, sladkorni bolezni in srčno-žilnih bolezni. Čeprav definicija ultra predelane hrane ni univerzalno dogovorjena, se v vseh raziskavah uporablja za živila, ki so bila obdelana z industrijskimi tehnikami in vsebujejo aditive, sladkor in sol v koncentracijah, ki presegajo naravne ravni.
Reakcija industrije
Predstavniki Krafta, Mondeleza in Coca-Cole se na zahteve San Francisca niso takoj odzvali. Trgovinske skupine poudarjajo, da ne obstaja znanstveno dogovorjena definicija ultra predelane hrane in da razvrščanje izdelkov kot nezdravih zgolj na podlagi stopnje predelave zavaja potrošnike. Sarah Gallo iz Združenja potrošniških blagovnih znamk je izjavila, da demoniziranje hrane z ignoriranjem polne hranilne vrednosti poslabšuje zdravstvene razlike med potrošniki.
Kljub temu, da industrija poudarja manjkajočo standardizacijo definicij, raziskave jasno kažejo korelacijo med večjo porabo ultra predelanih živil in povečanim tveganjem za kronične bolezni. Podobno kot pri tobačni industriji so pravne bitke, kot je ta v San Franciscu, prvi korak k regulaciji in ozaveščanju javnosti.
Pomembnost tožbe
Tožba je prvi primer, da je mestna oblast vložila pravni postopek zaradi zavajajočega trženja ultra predelane hrane, ki je namenjena ustvarjanju zasvojenosti. Primer iz San Francisca se navezuje tudi na pretekle tožbe, kot je bil primer v Filadelfiji, kjer je posameznik trdil, da je zaradi uživanja ultra predelane hrane pri 16 letih dobil sladkorno bolezen tipa 2 in nealkoholno zamaščenost jeter. Čeprav je bila tožba avgusta zavrnjena, odvetniki vztrajajo, da sodbo ponovno preučijo in omogočijo nadaljevanje postopka.
Preberite več:
Za prebivalce ZDA in posledično tudi EU to pomeni možnost večje zaščite pred škodljivimi prehranskimi izdelki, boljšo informiranost potrošnikov in spodbudo k uvajanju politik, ki omejujejo prodajo ultra predelanih živil, zlasti med otroki in ranljivimi skupinami.
