Leto 2024 je bilo za slovenski promet precej raznoliko. Kljub nekaterim upadom v določenih segmentih, je bila opazna pomembna rast na področju prevoza potnikov in blaga, kar kaže na postopno okrevanje po pandemiji in izboljševanje gospodarskega položaja.
Podatki državnega statističnega urada kažejo, da je lani prek mednarodnih letališč v Sloveniji potovalo več kot 1,4 milijona ljudi, kar je za 13 odstotkov več v primerjavi z letom prej. To je dobra novica, saj kaže na boljšo mobilnost in okrevanje turistične proizvodnje po obdobju največjih težav. Vendar pa je število potnikov v pristaniščih upadlo za 7 odstotkov, kar kaže na trendov potovanj po zraku in manj po morju.
V železniškem prometu je bilo prepeljanih 16,8 milijona potnikov, kar je za 6 odstotkov več kot leto prej. Skupna prevozena razdalja je narasla za desetino, na 1.090 milijonov potniških kilometrov. To kaže na večje zanimanje za trajnostna prevozna sredstva, kar koristijo tudi vsi, ki želijo čim bolj okoljsko ozaveščeno potovati.
Podatki na področju cestnega prometa razkrivajo, da so slovenska podjetja lani prepeljala 100,4 milijona ton blaga, kar je za 5 odstotkov manj kot leto prej. V notranjem prometu je bilo prepeljano 65,8 milijona ton, mednarodni prevoz pa je znašal 34,6 milijona ton, kar je za 6 odstotkov manj kot v letu 2023.
Kljub manjši skupni količini, pa je vrednost kazalnika, ki meri skupni obseg tovornega prometa, narasla nazaj za 1,1 odstotka, kar kaže na boljšo izrabo prevoznih zmogljivosti v zadnjem obdobju.
V železniškem prometu je bilo prepeljanih nekaj več kot 18,4 milijona ton tovora, kar je za 4 odstotke manj kot leto prej. Kljub nižjim številkam, pa je delež železnice v skupnem kopenskem prometu narasel na 27,6 odstotka, kar je pozitiven pokazatelj trajnostnih trendov in prehoda na okoljsko bolj sprejemljive oblike prevoza.
Ladje, pristanišča in mejni prehodi
Koprsko pristanišče je lani pretovorilo skoraj 22 milijonov ton blaga, kar je za 3 odstotke več v primerjavi s preteklim letom. Število pretovorjenih kontejnerjev je znašalo nekaj več kot 9 milijonov ton. Na poti v prihodnost ostaja torej pomembno logistično središče, ki zaradi povečanega obsega tovora krepi gospodarsko vez med Slovenijo in tujino.
Blagovni promet skozi letališča, ki je znašal skoraj 12.400 ton, je prav tako narasel za skoraj 10 odstotkov. To kaže na rast v ravni blaga, ki potuje po zraku, kar je pomembno za hitro trgovino.
Število potniških in tovornjakov na mejnih prehodih je lani naraslo. Na slovenskih mejnih prehodih je vstopilo ali izstopilo 77,5 milijona potniških vozil, od tega največ prek prehodov s Hrvaško in Avstrijo. To podarja podatke o povečevanju mednarodnega prometa, še posebej na mejah z državami, s katerimi ima Slovenija močne povezave.
Še bolj izražen je bil porast tovornih vozil, ki so jih prečkali prometni prehodi za 5 odstotkov več v primerjavi s prejšnjim letom. Velike količine tovora so se mednarodno tudi prevažale čez meje z Italijo, kjer je bil rast celo okoli 14 odstotkov.
Poleg tega se je število registriranih cestnih motornih vozil povečalo na približno 1,8 milijona, kar je za dve odstotki več. Povprečna vožnja z enkratnim avtomobilom je znašala 13.435 kilometrov, kar kaže na daljše in bolj aktivne vožnje doma in v tujini.
Starost vozil in trendi pri nakupu novih avtomobilov
Močnejši trend obnavljanja voznega parka je najbolj izražen v osrednjeslovenski regiji, kjer se je delež novih registracij povečal za 0,6 odstotne točke na 6,7 odstotka.
Povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji je sicer znašala 11,3 leta, najstarejši pa so v goriški regiji s povprečno starostjo 13,1 leta.
Preberite več:
Povprečna starost rabljenih osebnih avtomobilov, ki prvič vstopajo v promet v Sloveniji, je letos znašala 5,8 leta.
