Slovenija nadaljuje z uresničevanjem ključnega infrastrukturnega projekta – izgradnjo tretje razvojne osi, pomembne prometne povezave, ki bo izboljšala dostopnost Koroške in prispevala k njenemu razvoju.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je pred kratkim odobrilo skoraj 45 milijonov evrov evropskih sredstev za dva od osmih sklopov na severnem delu tretje razvojne osi, odseku med Velnjem in Slovenj Gradcem. Gre za sklopa B (Škalsko jezero) in H (Konovo), za katere bo skupna vrednost del 70,3 milijona evrov, od tega bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 44,8 milijona evrov.
Tretja razvojna os je razdeljena na severni in južni del, gradnjo pa vodi Dars. Severni odsek, dolg 17,5 kilometra, predstavlja hitro cesto, ki bo povezala avtocestni križ z območjem Koroške, po sestavi pa je razdeljen na osem gradbenih sklopov. Trenutno so zaključena dela na dveh sklopih (D – Gaberke in F – Jenina), v gradnji pa sta sklopa B in H, poleg najzahtevnejšega sklopa E (Velunja). Sklop Šentrupert-Velenje še čaka na začetek gradnje, pri odseku severno od Slovenj Gradca pa so še v prostorskih postopkih.
Gospodarski in družbeni razvoj regije
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je poudaril, da je tretja razvojna os življenjsko pomembna za prebivalce Koroške. Projekt bo skrajšal čase potovanj, povečal prometno varnost, zmanjšal negativne vplive prometa na okolje ter spodbudil gospodarski in družbeni razvoj regije. Dodal je, da je ta infrastrukturni projekt zdaj del programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027, pri čemer je pomembno, da je vlada nedavno sprejela spremembo, ki omogoča črpanje nepovratnih sredstev.
Projekt izgradnje sklopov B in H je zato tudi del prednostne naloge trajnostne (čez)regionalne mobilnosti in povezljivosti, ki si prizadeva za razvoj pametnih, trajnostnih in odpornih prometnih rešitev. Cilj je okrepiti dostop do evropskega TEN-T omrežja ter izboljšati čezmejno mobilnost.
Preberite več:
Po obstoječih napovedih naj bi bil odsek Velenje-Slovenj Gradec dokončan do jeseni 2029, medtem ko je težje natančno določiti datum dokončanja celotnega severnega dela od Šentruperta do Slovenj Gradca zaradi nadaljnjih postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj in morebitnih pritožb.
