Slovenija je imela decembra 2025 skupno 941.267 delovno aktivnih prebivalcev, med njimi je bilo le 18.303 kmetov. To pomeni, da v kmetijstvu dela manj kot dva odstotka vseh delovno aktivnih. Številka sama po sebi ni nova, a v kontekstu strukture gospodarstva postaja vse bolj simbolična.
Na eni strani imamo manj kot 20 tisoč ljudi, ki skrbijo za pridelavo hrane in upravljanje kmetijskih zemljišč. Na drugi strani stoji terciarni sektor, kjer trgovina na drobno predstavlja enega največjih zaposlovalcev v državi. Razkorak med primarnim in storitvenim delom gospodarstva je očiten in dolgoročno pomemben.
Kmetijstvo v zatonu, terciarni sektor v ospredju
Medletni podatki kažejo, da se število kmetov še naprej zmanjšuje. V primerjavi z decembrom 2024 jih je bilo 3,7 odstotka manj. To pomeni, da se primarni sektor krči, medtem ko skupno število delovno aktivnih rahlo raste.
Samozaposlenih je bilo medletno 1,4 odstotka več, zaposlenih 0,2 odstotka več, celotno delovno aktivno prebivalstvo pa je zraslo za 0,3 odstotka. Kmetijstvo tako ostaja ena redkih dejavnosti z izrazitim negativnim trendom.
Povprečna starost delovno aktivnih je lani znašala 44 let in se je še zvišala. Če ta podatek povežemo z dejstvom, da je starostna struktura v kmetijstvu nadpovprečno visoka, postane vprašanje nasledstva še bolj pereče.
Struktura delovno aktivnih v Sloveniji
| Skupina | Število (dec 2025) | Medletna rast |
| Delovno aktivno prebivalstvo | 941.267 | +0,3 % |
| Zaposlene osebe | 836.226 | +0,2 % |
| Samozaposlene osebe | 105.041 | +1,4 % |
| Kmetje | 18.303 | –3,7 % |
Delež kmetov med vsemi delovno aktivnimi znaša približno 1,9 odstotka. To pomeni, da je slovensko gospodarstvo izrazito storitveno usmerjeno.
Izobraževanje in generacijski premik
Podatki kažejo, da je 37,7 odstotka delovno aktivnih višje ali visokošolsko izobraženih, delež pa se še povečuje. To potrjuje premik k znanju in storitvenim dejavnostim. Med ženskami je skoraj polovica delovno aktivnih terciarno izobraženih, med moškimi prevladuje srednješolska izobrazba.
Če ta trend povežemo z upadom števila kmetov, postane jasno, da se mlajše generacije odločajo za drugačne poklicne poti. Kmetijstvo kot tradicionalna dejavnost izgublja privlačnost, vsaj z vidika zaposlitvene statistike.
Preberite več:
Slovenija ostaja država z visoko stopnjo samooskrbne ambicije, a z vse manj ljudmi v primarnem sektorju. Manj kot dva odstotka delovno aktivnih v kmetijstvu odpira vprašanje odpornosti prehranskega sistema. Čeprav produktivnost raste in tehnologija nadomešča del dela, številka 18.303 ostaja močan indikator smeri razvoja. Struktura trga dela kaže, da Slovenija postaja izrazito storitvena ekonomija. Vprašanje je, ali je ta premik dolgoročno uravnotežen in ali bomo v prihodnje potrebovali aktivnejše politike za ohranjanje primarnega sektorja.
