Trgi namesto znižanj že vračunavajo dva dviga obrestnih mer ECB letos

Vlagatelji v evrskem območju namesto nižjih obrestnih mer zdaj pričakujejo vsaj dva dviga do konca leta. Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je v današnji izjavi po včerajšnji seji Sveta ECB potrdil, da tržni udeleženci ta obrat že vračunavajo v cene. Za Slovenijo, ki je neto uvoznica energentov, to pomeni dvojni pritisk – cenejših kreditov letos ne bo, ob rastoči nafti in plinu pa se bo pritisk na realne dohodke gospodinjstev in podjetij le stopnjeval.

Dolenc je vojno na Bližnjem vzhodu označil za odločilen dejavnik na finančnih trgih. Volatilnost se je povečala, likvidnost poslabšala, zahtevane donosnosti državnih in zasebnih vrednostnih papirjev so se zvišale, zmerno so porasle tudi premije za tveganje, delniški indeksi pa upadli. Guverner je ob tem ocenil, da so trgi v evrskem območju kljub povišani volatilnosti delovali urejeno in omogočali dostop do finančnih virov. Na včerajšnjo sejo Sveta ECB v Frankfurtu je Dolenc prvič sedel z glasovalno pravico po več kot letu vodenja Banke Slovenije brez polnega mandata.

Posebno pozornost je v izjavi namenil alternativnim scenarijem, ki jih je Svet ECB obravnaval poleg bazičnih projekcij. Dolgotrajnejša vojna bi po teh izračunih vodila do nadaljnje rasti cen energentov na svetovnih trgih, kar bi ob prisotnosti močnejših učinkov drugega reda in brez odziva denarne politike lahko povzročilo višjo inflacijo tudi na srednji rok. Bazični scenarij sicer predvideva normalizacijo razmer in umiritev inflacije na 2,0 in 2,1 odstotka v letih 2027 in 2028, a Svet ECB je alternativnim projekcijam tokrat namenil nenavadno veliko prostora.

Bank of England je obrestno mero ohranila soglasno, kar je bila prva soglasna odločitev odbora za denarno politiko po več kot štirih letih. Še februarja je bil rezultat tesen, pet proti štirim – štirje člani so glasovali za znižanje, a vojna je razpravo v celoti obrnila. Po poročanju CNBC je guverner Andrew Bailey dejal, da denarna politika ne more spremeniti globalnih cen energentov, mora pa odgovoriti na tveganje trajnega prenosa v domačo inflacijo. Odbor je napoved britanske inflacije za tretje četrtletje zvišal z 2,0 na do 3,5 odstotka, kar vključuje pričakovani dvig cen plina za gospodinjstva od julija. Članica odbora Catherine Mann je po poročanju istega medija izjavila, da se je njena ocena premaknila od razmišljanja o znižanju k daljšemu mirovanju “ali celo dvigu na neki točki”. Bailey je sicer opozoril, da trgi s pričakovanji o več dvigih “prehitevajo dogodke”.

Rob Wood, glavni britanski ekonomist pri Pantheon Macroeconomics, je po poročanju CNBC ocenil, da sta glasovanje in vodilo odbora bolj restriktivni od tržnih pričakovanj. Na britanskem trgu so donosi dveletnih državnih obveznic po četrtkovi odločitvi narasli za 30 bazičnih točk na 4,39 odstotka, blizu najvišje ravni od leta 2008.

Švicarska SNB je obrestno mero ohranila pri nič odstotkih, po poročanju Reutersa pa je okrepila pripravljenost za poseganje na deviznem trgu. Frank je od začetka konflikta pridobil 2,5 odstotka proti evru, kar pritiska na izvoznike in grozi z zdrsom inflacije pod ciljno območje. Predsednik Martin Schlegel je po poročanju Bloomberga dejal, da hitra in čezmerna apreciacija franka ogroža cenovno stabilnost, SNB pa je pripravljena prodajati franke. Švicarska inflacija znaša le 0,1 odstotka, kar daje centralni banki prostor, da energetski šok zaenkrat absorbira brez dviga obrestnih mer. Po oceni ING je SNB bolj zaskrbljena zaradi deflacijskega učinka močnega franka kot zaradi inflacijskega pritiska višjih cen energentov.

Naslednja seja Sveta ECB je 17. aprila. Dolenc je ponovil, da se bodo o naravnanosti denarne politike odločali na vsaki seji posebej.