Trgovina med državami članicami Evropske unije se je lani prvič po skoraj desetletju zmanjšala, če ne upoštevamo obdobja pandemije. Po osnutku letnega poročila Evropske komisije o enotnem trgu, je delež trgovine med članicami kot del bruto domačega proizvoda EU upadel z 23,5 odstotka v letu 2023 na 22 odstotkov v letu 2024. Gre za jasen signal, da notranji trg, pogosto opisan kot ena največjih konkurenčnih prednosti EU, izgublja zagon.
Podatki prihajajo v času, ko se Evropska unija sooča z okrepljenimi zunanjimi pritiski. Združene države Amerike zaostrujejo trgovinsko politiko, Kitajska pa dodatno krepi konkurenčnost svojih industrijskih izdelkov. Prav v takšnih razmerah bi moral biti notranji trg motor rasti, a številke kažejo drugačno sliko.
Po oceni Evropske centralne banke notranje ovire pri trgovanju znotraj EU pomenijo stroške, primerljive s 65-odstotno carino na blago. Pri storitvah je ta “skrita carina” še višja, okoli 100 odstotkov. To pomeni, da je za številna evropska podjetja poslovanje čez meje znotraj EU dražje in bolj zapleteno kot izvoz na nekatere tretje trge.
Več pravil, manj hitrosti
Eden od simptomov upočasnjevanja notranjega trga je tudi daljši čas za pripravo in sprejem skupnih evropskih standardov. Ta se je po podatkih Komisije podaljšal z 3,2 leta v letu 2023 na štiri leta v letu 2024. Za podjetja to pomeni počasnejše uvajanje novih izdelkov, več negotovosti in dodatne stroške prilagajanja nacionalnim pravilom.
Čeprav poročilo priznava napredek na nekaterih področjih, denimo pri priznavanju poklicnih kvalifikacij in uporabi digitalnih tehnologij, hkrati drugje opozarja na jasno poslabšanje. Še posebej problematična ostaja razdrobljenost nacionalnih zakonodaj, ki otežuje ustanavljanje in delovanje podjetij v več državah članicah.
Samoustvarjena izguba konkurenčnosti
Opozorila, da notranji trg ne deluje tako, kot bi moral, niso nova. Predsednica ECB Christine Lagarde je že večkrat dejala, da je enotni trg “obstal na mestu”. Zdaj te besede dobivajo tudi statistično podlago.
“Evropska izguba konkurenčnosti je v veliki meri samoustvarjena,” ocenjuje Francesca Stevens, generalna sekretarka združenja Europen. Po njenem mnenju problem ni le v zapleteni in obremenjujoči regulaciji, temveč tudi v napačnem razumevanju razmerja med konkurenčnostjo in trajnostjo. Prepričanje, da je mogoče eno razvijati brez drugega, se v praksi kaže kot zaviralec rasti.
K temu se dodaja še padec neposrednih tujih naložb. Delež EU v globalnih tujih investicijah se je v zadnjih petih letih zmanjšal za 22 odstotkov, kar dodatno slabi položaj evropskega gospodarstva v primerjavi z ZDA in azijskimi trgi.
Podjetja gledajo izven EU
Poslovno združenje BusinessEurope opozarja, da evropska podjetja vse pogosteje ocenjujejo, da je izvoz na trge zunaj EU preprostejši in bolj donosen kot trgovanje znotraj enotnega trga. To je zaskrbljujoče sporočilo za projekt, ki naj bi ravno z odpravo notranjih meja ustvarjal ekonomijo obsega.
Uradniki Evropske komisije sicer kot enega od razlogov za padec trgovine navajajo nihanja cen energentov po ruski invaziji na Ukrajino. A številni analitiki menijo, da gre za globlji, strukturni problem.
Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je lani predstavila novo strategijo enotnega trga, pred septembrom pa naj bi sledil še konkretnejši načrt za popolno integracijo do leta 2028. Vendar skeptiki opozarjajo, da to ni prva takšna pobuda. Od leta 2003 je Komisija objavila že najmanj osem strategij enotnega trga.
Preberite več:
Vprašanje, ki se zdaj odpira, je, ali bo tokrat drugače. Če notranji trg ostane razdrobljen, bo EU težko odgovorila na pritiske globalne konkurence. Za podjetja pa bo to pomenilo nadaljnje iskanje priložnosti zunaj meja, ki naj bi bile, vsaj na papirju, že dolgo odpravljene.
